Kaj imata skupnega fizik Pascal in literat Manzoni?

Da bi obeležili štiristoletnico rojstva Blaisa Pascala, so v Trst povabili filozofa Massima Cacciarija, ki je v ponedeljek v vrtu Muzeja Sartorio tržaškemu občinstvu predstavil teološko misel francoskega matematika, fizika in filozofa. Ob njem je odlomka iz Pascalovega dela Misli (Pensées) in Manzonijevega romana Zaročenca (I promessi sposi) recitirala Francesca Osso, večer je vodil škofov vikar Ettore Malnati. Kako je fizik in matematik Blaise Pascal skupaj spravil logiko in občutke? V čem sta si z Alessandrom Manzonijem podobna?

Srečanje s Cacciarijem sta organizirala kulturno društvo Studium Fidei in traška občina v okviru festivala Trieste Estate. Prireditev Cosa sa il cuore (Kaj ve srce) z znanim gostom je v prostore muzeja privabila veliko poslušalcev vseh starosti, za besede beneškega filozofa so se zanimali še posebej tržaški študentje.

»Pascal je predstavnik krize 16. - 17. stoletja, ko se človek znajde v čisto novem svetu, je Cacciari začel svojo lectio magistralis. »Novosti, ki jih uvedetjo Kopernik, Kartezij in drugi misleci, kot je na primer pojem neskončnosti, uničijo bivši kozmos, nekdanji red. Človeštvo se takrat znajde v neskončnem svetu brez meja in je v tej neskončnosti končen nič.« Človek vseh skrivnosti neskončnosti ne more poznati, je svojo razlago nadaljeval Cacciari, »Tudi dandanes, kljub napredkom v tehnologiji, o teh vemo ravno toliko, kot je vedel Pascal,« je dejal.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.