Slika dveh predsednikov, ki sta na bazovski gmajni oz. Šištku z roko v roki stala pred spomenikom bazoviških junakv, se je že globoko zasidrala v spomin Tržačanov, Slovencev in Italijanov vseh starosti. Zgodovinski trenutek ne bi bil tak, kot smo ga doživljali, če ne bi spomenik le nekaj dni pred 13. julijem prestal temeljite obnove.
Skupina vaščanov je na pobudo Odbora za proslavo bazoviških junakov nekaj dni pred častnim obiskom poskrbela za čiščenje spomenika, zagrajenega območja okoli njega, gmajne in ceste ob njej. Težko bi si namreč zamislili slovesni prihod predsednikov na zaraščeno gmajno in poklon pred umazanimi skalami, kjer bi se komaj razbralo imena štirih antifašistov. Drugačen bi bil danes spomin na tisti trenutek, če ne bi Carlo in Luciana Mezgec, Vojko Miot, Fabio Cocevari, Karlo Grgič z dvema delavcema in Marko Sgubin poskrbeli za temeljito ureditev območja.
Udarniško delo se je začelo teden pred prihodom predsednikov, ko je Miot poklical Mezgeca in se z njim pogovoril o stanju spomenika in območja okoli njega. Skalo, iz katere je spomenik izdelan, je prekrivala debela plast črnega prahu, z iglavcev okoli spomenika je viselo nekaj vej, ki so zakrivale pogled na spomenik. Pot, ki povezuje Šištk z državno cesto, pa je bila zaraščena. Za vzdrževanje območja redno skrbi Odbor za proslavo bazoviških junakov, a take prenove, ki je zahtevala uporabo specifičnih naprav, že dalj časa niso opravili.
Črnino na spomeniku je bilo treba temeljito izprati, kar je bilo mogoče le z visokotlačno čistilno napravo. Za to je poskrbel Carlo Mezgec. Tudi zidek pod ograjo, ki omejuje spominsko območje, je potreboval manjšo obnovo. Prav pri vhodu se je namreč krušil.
Pot od glavne ceste do spominskega območja je uredil Carlo Grgič s svojimi delavci. Vence s cvetjem v barvah slovenske trobojnice pa je sestavila Luciana Mezgec. Iz varnostnih razlogov so jih na dan prihoda predsednikov postavili nekaj metrov stran od spomenika.
Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.