Iz sanj v resničnost demokratične in samostojne države

Prvi vladi, ki je maja 1990 prevzela vodenje slovenske države, je uspelo Slovenijo pripeljati do suverenosti in mednarodnega priznanja. Zgodovinski podvig je bil mogoč tudi zato, ker sta nova večina – zmagovita koalicija Demos – in opozicija s Stranko demokratične prenove na čelu v ključnih trenutkih znali stopiti skupaj. Danes slovenska politika nima skupnih imenovalcev, razdeljena Slovenija pa ne more napredovati in prispevati k razvoju Evropske unije.

Četrtkov dogodek Iz sanj v resničnost, ki je ob 30. obletnici slovenske samostojnosti potekal v enem od mestnih hotelov, je bil zanimiv preplet preteklosti in sedanjosti. Krožek Virgil Šček je v sodelovanju s Slovensko prosveto, z Društvom slovenskih izobražencev, knjižnico Dušana Černeta in založbo Mladika povabil v Trst prvega slovenskega premierja Lojzeta Peterleta in nekatere člane takratne ministrske ekipe – Jožico Puhar, Janeza Dularja in Miho Jazbinška. Pogovor z njimi sta vodila odgovorni urednik Primorskega dnevnika Igor Devetak in novinar ter pisatelj Marij Čuk. Pred tem so jim dobrodošlico izrekli soorganizatorji: Lučka Peterlin (SP) je spomnila, kako je v povojnih letih idejo o slovenski državi med mladimi v Trstu širil Jože Peterlin, nove generacije pa so po letu 1990 njej v čast prirejale praznovanja Slovenija Party. Sergij Pahor (DSI) je ob Peterlinu izpostavil Franca Jezo in zdomski tisk, katerim moramo biti hvaležni, da so spodbujali debato o slovenski državnosti. »Pri nas je bilo o tem nemogoče razpravljati, bili smo nebogljeni, morda politično preveč korektni,« je priznal Pahor. Ivo Jevnikar pa je spomnil, da sta založba Mladika in Černetova knjižnica od nekdaj pozorni do skupnega kulturnega prostora, do zamejskih in zdomskih avtorjev.

V dogajanje pred 31 leti je prisotne popeljal Peter Močnik: 8. aprila 1990 so v Sloveniji, takrat še Jugoslaviji, potekale prve večstrankarske volitve. Na njih je zmagala koalicija Demos (Demokratična opozicija Slovenije), Peterletova vlada je bila nato na oblasti do maja 1992, ko je prejela nezaupnico. V tem času je, 23. decembra 1990, v Sloveniji potekal plebiscit, 25. junija 1991 je bila razglašena samostojnost, spomladi leta 1992 je nova država bila tudi mednarodno priznana.

Dolgoletne sanje o demokratični in samostojni državi, ki so se, kot je spomnil Peterle, med slovenskim prebivalstvom širile tudi po zaslugi »zamejskih« revij Most, Zaliv, Mladika, so se spremenile v realnost, ker so za to obstajali predpogoji: množična podpora ljudi (za samostojnost se je na plebiscitu odločilo 95% udeležencev), sodelovanje z opozicijo (zakon o plebiscitu je bil sad dogovarjanja z Milanom Kučanom in je bil izglasovan soglasno; v novi vladi so bili tudi predstavniki opozicije ...), delavnost takratne vladne ekipe: »V enem letu smo razglasili samostojnost, organizirali obrambo, reformirali gospodarstvo ... To smo naredili za vse, v skupno dobro smo super sodelovali. Zdaj mi v slovenski politiki to manjka, sedanja razklanost mi gre na živce,« je bil jasen Peterle, politik z dolgoletno kilometrino, ki je med drugim 15 let sedel tudi v evropskem parlamentu.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.