V teh dneh mineva leto dni od prenosa lastništva Narodnega doma v Trstu na fundacijo, ki nosi po njem ime. Predseduje ji odvetnik Rado Race.
Kaj se je v tem letu, odkar ste ob predsedniku republike Sergiu Mattarelli prevzeli lastništvo stavbe v Ulici Filzi, spremenilo? Na kateri točki so dogovarjanja s tržaško univerzo, ki zaseda večino prostorov?
Dogovarjanja med Univerzo v Trstu in Fundacijo Narodni dom so na čisto informativnem nivoju. Najpomembnejše pa je, da je država prevzela obveznost finansiranja prenove stavbe Gregoretti 2 (v svetoivanskem parku, op. ur.) od leta 2022 do leta 2031. V to stavbo se bo namreč preselila Fakulteta za tolmače in prevajalce, ki zdaj domuje v Narodnem domu. Finančno kritje pa je osnova, da se projekt realizira.
Termin, do katerega naj univerza zapusti Narodni dom, ni določen?
Termina ni in ga tudi še nekaj let ne bo. Te zadeve ne potekajo hitro. Rok desetih let je po moji oceni realen.
Javnost najbrž najbolj zanima, kdo se bo vselil v Narodni dom. Kdo bo odločal o vsebinah in obnovi? Nameravate povabiti zraven arhitekte?
Najprej se mora manjšina odločiti, kaj želi. Idej in vizij je mnogo in to ni narobe. Če je veliko predlogov, lažje izbiraš in narediš sintezo. Okrog tega bo debata še dolga in računam, da se bodo vanjo vključile tudi mlade generacije. Ne vem, kakšen smisel ima, da 70-letniki odločajo o Narodnem domu: lahko pomagajo s svojo izkušnjo in idejami, glavno besedo pa naj imajo mladi.
Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.