V Lonjer, takrat povsem slovensko vas na obrobju Trsta, so fašistične oblasti med septembrom 1940 in septembrom 1943 internirale šest Romov in Sintov. Tja so jih fašisti konfinirali, potem ko je italijansko notranje ministrstvo 11. septembra 1940 vsem prefektom ukazalo, naj popišejo Rome, ki so državljani Italije, in konfinirajo tiste brez stalnega prebivališča.
Zanimiv zgodovinski podatek je v torek v palači Gopčević mimogrede predstavila Paola Trevisan. Zgodovinarka in antropologinja je preganjanju Romov in Sintov v fašistični Italiji posvetila prvo znanstveno monografijo, ki jo je v Trstu predstavila v sklopu dogodkov ob dnevu spomina na holokavst. Z avtorico se je pogovarjal zgodovinar Michele Sarfatti.
Podatkov o identiteti interniranih v Lonjerju zgodovinarka nima. V državnem arhivu v Rimu je našla dokument, ki navaja, da so v takratni tržaški pokrajini identificirali 24 Romov, med katerimi je bilo kar 16 mladoletnih. Od teh jih je 18 imelo stalno prebivališče. Šest Romov brez strehe na glavo so tako internirali v Lonjer.
»Če so imeli prikolice na konjsko vprego, so živeli v njih. Le zaprli so jih v ogrado. Sicer pa so jih vselili v kak hlev ali zapuščeno stanovanje,« je še razložila zgodovinarka. Za internacije je odgovarjal podestà, župan, ki je od vlade prejemal denar za preživljanje internirancev. Posebej zgovorno je dejstvo, da je vlada Benita Mussolinija interniranim Romom in Sintom namenjala nižje zneske kot drugim konfinirancem. »Veljal je stereotip, da je ‘cigan’ reven in živi skromno, zaradi česar za preživetje potrebuje manj hrane,« je razložila Paola Trevisan.
Več v jutrišnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku