Zakaj se moramo soočati s skupno preteklostjo? Se v šoli dovolj obravnava skupna polpretekla zgodovina? Kateri zgodovinski dogodki so najbolj zaznamovali skupno zgodovino Slovencev in Italijanov v naši deželi ter kako ju je potrebno obravnavati, katerim napakam pa se je treba pri tem izogniti? To je le nekaj vprašanj, na katera je v petek zvečer v sklopu pogovora z naslovom Dotiki in odmiki na zahodu slovenstva odgovarjal Jernej Šček, profesor zgodovine in filozofije ter doktorski študent sociologije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Pogovor je priredila vokalna skupina Glasbene matice Vikra in je del sklopa srečanj Izjeme - Eccezioni. »Pri zboru smo se odločili prirediti ta za pevski zbor morda nekoliko neobičajna srečanja, saj smo trdno prepričani, da dobrega zbora ne sestavljajo le dobri pevci, ampak tudi ljudje, ki glasbo dojemajo kot trenutek osebne rasti,« je povedala Ester Gomisel, Vikrina pevka, ki je vodila pogovor.
Šček je med drugim govoril o asimilaciji Slovencev v Italiji, ki ni potekala le med fašizmom, ampak je bila vidna tudi po vojni, predvsem pa je vidna v današnjem globaliziranem svetu, ki tolerira nekatere subkulture, drugim pa otežuje razvoj. »Dvojezičnost je prevodnik elektrike kulture,« je bil jasen filozof, ki je pohvalil Vikrino pobudo, saj je mnenja, da je petje enkraten način za zbliževanje narodov in navezovanje globokih vezi.
Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.