Leto 2024 bo tudi leto Alojza Rebule. 21. julija bo minilo 100 let od rojstva nekdanjega profesorja, misleca in predvsem avtorja številnih literarnih del, Slovenska prosveta iz Trsta pa bo obletnico počastila z nizom dogodkov pod skupnim naslovom V Rebulovem vetru. Med njimi bosta v prihodnjih mesecih tudi odkritje doprsnega kipa in spominske plošče.
Alojz Rebula je bil dolga desetletja globoko vpet v javno, kulturno in versko življenje tržaških Slovencev, je na včerajšnji predstavitvi niza dejal predsednik Slovenske prosvete Tomaž Simčič. Aktiven pa je bil zlasti v društvih in ustanovah, ki domujejo v Donizzettijevi ulici – Društvu slovenskih izobražencev, založbi Mladika, Černetovi knjižnici, kateri je tudi podaril del svojih knjig (po njem in ženi Zori Tavčar je danes poimenovana ena od knjižničnih sob). Bil je na primer duša in moralna avtoriteta ponedeljkovih večerov v DSI, pa tudi študijskih dnevov Draga.
V imenu niza V Rebulovem vetru so se pobudniki poigrali z naslovom znanega pisateljevega romana V Sibilinem vetru, pa tudi z nemirom, ki je zaznamoval tega »globokega vernika, prepričanega demokrata in zavednega Slovenca«. Prvi dogodek bo na sporedu 12. februarja, ko bo tradicionalna Prešernova proslava SP in DSI posvečena prav Rebuli. Slavnostni govornik bo dr. Edi Kovač (spregovoril bo o etični dimenziji Rebulovega ustvarjanja), za recital Rebulovih odlomkov bo poskrbel Radijski oder, pisatelju v čast pa bodo tudi odkrili bronast doprsni kip (delo Zorana Poliča).
Osrednji dogodek v režiji Slovenske prosvete in ob sodelovanju pisateljeve družine bo postavitev spominske plošče na Rebulovi rojstni hiši v Šempolaju, in sicer na njegov stoti rojstni dan, 21. julija. Kulturni program v režiji Maje Lapornik bo nosil naslov Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno.
Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.