»Če potuješ zato, da bežiš od sebe, boš razočaran«

Jasna Tuta je svetovna popotnica in pisateljica, ki v srcu nosi svoj ljubljeni Sesljanski zaliv in kraško pokrajino. Pred približno letom dni je izdala svojo zadnjo knjigo Vse barve Polinezije, v kateri s čudovitimi fotografijami in nepozabnimi izkušnjami opisuje potovanje z jadrnico po tropskih otokih. Knjiga, ki jo je pred leti napisala v soavtorstvu z Rickom Pageom z naslovom Get real, Get gone, je še danes med desetimi najbolj prodajanimi uspešnicami na Amazonu s tematiko jadranja. Velik uspeh pa je pred kratkim doživela tudi njena zadnja uspešnica, prevedena v angleški jezik, ki je bila ob izidu celo med prvimi najbolj prodajanimi knjigami o isti tematiki. Z Jasno se tokrat nismo pogovarjali toliko o samem jadranju, temveč predvsem o njej, da bi pokukali v svet njenih osebnih izkušenj.

Zaupajte nam, kdo je Jasna Tuta.Lahko rečem, da sem zelo zapletena oseba v stalnem spreminjanju. Sem nemirna, nenehno me nekaj žene, da iščem nove projekte. Znam biti zelo zahtevna do sebe in do oseb okrog sebe in sem tudi zelo selektivna, ko izbiram, koga imeti ob sebi. Sem oseba nasprotij: so trenutki, ko sem najrajši sama in trenutki, ko potrebujem družbo drugih ljudi.

Kaj ste po horoskopu?Bik.

Se v tem znamenju prepoznate?Da, ker sem zelo trmoglava. Zelo sem navezana na družino in na svoje korenine, čeprav se čudno sliši, saj sem se odpravila na potovanje daleč od doma. To sem pač takrat potrebovala. Ampak zdaj se prepoznam v svoji bikovski naravi – biti s svojimi ljudmi, na svojem Krasu je to, kar si želim. Ljudje me debelo gledajo, ko rečem, da raje jadram v Sesljanskem zalivu kot v Polineziji. Kras in domače morje mi vzbujata take občutke, kot jih nisem občutila nikjer drugje na svetu. To je moje morje.

Katera je po vašem mnenju razlika med potovanjem kot begom pred samim sabo ali potovanjem z namenom, da se soočimo sami s sabo?Če potuješ zato, da bežiš od sebe, boš razočaran. Mislim, da se tako potovanje kmalu spremeni v tisto drugo, ker pred sabo ne moremo ubežati. Prej ali slej nastopi trenutek, mogoče sredi džungle v Maleziji ali sredi gorovja v Himalaji, ko se soočiš sam s sabo. Vsako daljše potovanje vsekakor privede do tega; še posebej, če potuješ sam. Na začetku sem vedno potovala sama. Ko si sam sredi novega okolja in med novimi ljudmi, lahko vsak dan na novo odkrivaš, kdo si.