»Če hočeš predsedniško funkcijo dobro opravljati, moraš vanjo vložiti veliko časa«

Politika se začenja pri ljudeh, mora jim znati prisluhniti in izpolniti njihove zahteve. To vodilo je Maja Tenze kot predsednica zahonokraškega rajonskega sveta dojemala zelo resno. Raje je tržaškemu županu ali odbornikom pisala pismo več kot manj, podobno je veljalo za telefonske klice. Najbolj je ponosna na delovno skupino, ki jo je ustvarila. »Skupaj smo zelo dobro sodelovali, ustvarila se je dobra harmonija, medsebojno smo res povezani,« je ocenila.

Njen prvi in edini mandat se zaključuje, od politike pa se ne poslavlja, saj ostaja deželna koordinatorica slovenske komponente Demokratske stranke. Od novembra 2018 je sicer direktorica neprofitne organizacije CEST, ki na Tržaškem skrbi za huje prizadete odrasle osebe.

Začniva pri koncu. Zakaj ste se odločili, da ne boste več kandidirali?

Moje delo je kar zahtevno, sicer pa sta bodisi moja poklicna kot življenjska pot od nekdaj povezani s socialnim področjem in zdravstvom. Teden po volitvah praznuje naša organizacija petdeset let, pomembno obletnico hočemo primerno proslaviti, priredili bomo več različnih dogodkov. Sploh pa se CEST vse bolj širi, odpiramo nova središča. Če hočeš predsedniško funkcijo dobro opravljati, moraš vanjo vložiti veliko časa, se ji posvečati vsak dan. Vse to pa ni vedno enostavno, če se politiki posvečaš prostovoljno. Odslej se bom lahko bolje spopadala tudi z nalogami koordinatorice slovenske komponente DS.

Pogosto ste bili zelo kritični do tržaške občinske uprave. Županu in odbornikom ste očitali, da je zanje Kras kot Pepelka...

Zaključili so z infrastrukturnimi deli, ki so jih finančno podprli v času prejšnjega župana Roberta Cosolinija in in jih na začetku niso uspeli izpeljati zaradi pakta stabilnosti. Obnovili so na primer trg v središču vasi na Proseku, cerkvico na Kontovelu in dotočili dodatno vodo v kontovelsko Mlako. Novih načrtov pa ni bilo, tržaška občinska uprava v tem mandatu ni vlagala v razvoj območja, ki bi lahko imelo pomembno povezovalno vlogo s sosednjimi občinami. Marsikatera obljuba je ostala neizpolnjena. Večkrat smo na primer prosili za obnovo pločnikov v Križu in na Proseku, ki so v zelo slabem stanju ali za nova parkirna mesta ravno tako v Križu ali pa na Kontovelu. Obrobnejši predeli so na sploh ostali prezrti. Opčinam so posvečali skoraj politično pozornost, vsem ostalim vasem pa ne, kar je v mojih očeh hudo.

Nekaj podobnega se je dogajalo tudi z usadom na Furlanski cesti oziroma območju Pod Frnedom na Kontovelu, kjer se obnova še ni zaključila.

Celotno območje je hidrogeološko nestabilno. Po daljših sušnih obdobjih vsak dež odnaša s sabo del zemlje. Če ne bi stalno opozarjali, Občina ne bi pohitela, da bi civilna zaščita sanirala usad. Za vsak najmanjši rezultat je bilo treba stalno prigovarjati tudi glede same dvojezičnosti. Morali smo prekiniti sestanke in seje, da smo dobili tolmača.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.