Bombe so padale na njegovo vas

Bombe so bile tisti večer, pred točno osemdesetimi leti usodne za 16 domačinov v Dolini. 5. junij 1944 se je za vedno zapisal v spomin Slavka Slavca, ki se še danes živo spomni, kaj je počel tisti večer, ko so kot že ničkolikokrat prej štirikrat zatulile sirene, ki so naznanjale nevarnost. »Mislili smo, da ne bo hujšega, saj smo bili vajeni na alarm, letala so vsak večer bombardirala Reko, Borovnico, Divačo ...« nam je pojasnil gospod Slavec, ki je bil takrat še najstnik, star štirinajst let. Za pašo pri sosedu je prejemal dve liri na dan. »Tako sem imel tudi denar za Primorski dnevnik,« je dejal Slavec, ki je 13. maja 1945 kupil prvo številko časopisa, katero skrbno hrani še danes.

»Tistega dne sem pasel krave pri sosedu, oče pa je delal na njivi. Prišli smo domov in povečerjali, nato pa smo šli na zrak, sedet na zidek,« je pripovedoval. Letala so okrog 21. ure razsvetlila nebo, da je bilo še bolj svetlo kot podnevi. Prišla so do Krasa in se obrnila ter odvrgla bombe. Slavčevi so takrat bili doma, od bombnega napada na vas pa so se ob vsakem alarmu skrili v zaklonišče. »Soseda je pela, nato je nedaleč stran padla bomba in jo je vrglo v zrak deset metrov daleč, a brez hujših poškodb,« je pojasnil pričevalec.

Iste sreče ni imela družina Škrbec, ki je stanovala v Krogljah. Bomba je zadela njihovo hišo, v njej pa so umrli vsi: oče, mati in sedem od osmih otrok. Rešil se je le najstarejši sin, ki so ga odpeljali v poseben bataljon v Apulijo. Bomba je zadela še eno domovanje v Krogljah, v katerih pa ni bilo žrtev, in hišo na Brcah, kjer so umrli mati, sin in hči. »Le oče se je rešil, ker je bil, tako kot vsak dan po večerji, v gostilni,« se še spominja Slavko Slavec. Na delu vasi, kjer je danes občina, je družina v hiši zapustila tri punčke, ki so zvečer že spale, in zbežala. Usoda je hotela, da je med njihovim begom bomba padla ravno prednje in ubila vse štiri, tri deklice doma pa so ostale žive.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.