Bitka proti smradu združuje županske kandidate

Če je nekaj, kar druži vse županske kandidate v Občini Dolina, je Siot oz. prizadevanja za odpravo smrada, ki se redno širi iz rezervoarjev, v katerih družba skladišči nafto. V zadnjih petih letih, ugotavljajo kandidati, je občinsko vodstvo podcenilo posledice, ki jih ima delovanje družbe za območje in ljudi, tako da so vsak po svoje ponudili rešitve.

Da je Siot oz. smrad argument vsake volilne kampanje, je namignil levosredinski županski kandidat Aleksander Coretti in ugotavljal, da občina ni reagirala na pravi način na zahteve občanov. »Sicer je Dežela FJK od leta 2019 gluha na izsledke raziskave, ki jo je naročila Občina Dolina. Ne obstaja namreč na deželni ravni normativa, ki določa, od katere meje lahko govorimo o smradu.« Če Dežela FJK in njena agencija Arpa ne reagirata, moramo ukrepati sami, je prepričan Coretti, ki napoveduje okoljevarstveno bitko. »Mednarodna specializirana podjetja že opravljajo meritve smrada vzdolž naftovoda na Češkem, v Avstriji in Nemčiji. Stopili bomo v stik z njimi, da bi sestavili pravilnik glede določitve stopnje smrada,« je napovedal in namignil, da bo to tema ponedeljkovega srečanja z nekdanjim ministrom za okolje Stefanom Patuanellijem na Dolgi Kroni.

Multinacionalka je v zadnjih letih na dolinskem občinskem območju počela, kar je želela, saj se ji nihče ni postavil proti, ali vsaj ponudil kak ugovor. Desnosredinski županski kandidat Roberto Massi je prepričan, da je bilo občinsko vodstvo na tem področju klavrno poraženo. Sami predlagajo vzpostavitev stalnega tehnično-političnega omizja, na katerem bi Občina Dolina, Dežela FJK, zdravstveno podjetje Asugi, deželna agencija za okolje Arpa in gasilci obravnavali tako moteči smrad kot varnost, pri čemer je Massi opozoril, da ni bil nikoli aktiviran načrt za izredne razmere zunaj tovarne Siot oz. da niso nikoli izvedeli kakršnegakoli poskusa za evakuacijo okoliških naselij v primeru nesreče.

Od družbe Siot bi zveza Svobodnega tržaškega ozemlja z županskim kandidatom Giorgiom Marchesichem zahtevala prekritje rezervoarjev surove nafte s kupolami iz steklenih vlaken, da bi se preprečilo širjenje smrdljivih emisij.

»Leta 2019 je dolinska občina univerzitetnim raziskovalcem in tehnikom agencije Arpa naročila študijo, ki je predvidela neko nadgradnjo,« je spomnil županski kandidat naveze Teritorij okolje/Zeleni Roberto Drozina. Deželo FJK bi bilo treba zaprositi za novo finančno pomoč za nadaljevanje študije in iskanja rešitev. »Od vsega tega pa ni bilo nič, ker Siotu očitno izsledki študije niso bili po godu.« Drozina je ponudil primer obnavljanja rezervoarjev družbe Tal v Ingolstadtu. Strokovnjaki nemških univerz so ugotovili, da so s tesnili, ki so jih namestili, odpravili več kot 90 odstotkov smrada. Kupole iz steklenih vlaken, kot jih je predlagal Marchesich, pa bi plinske hlape zadrževale, kot pokrov nad bombo.

»Zmanjšanje motečih emisij sodi tudi med naše cilje. V zadnjih letih smo z raznimi ukrepi dosegli dobre rezultate. Ker pa ni ustrezne tehnologije, problema še nismo rešili,« je namignil predsednik družbe Siot in generalni direktor konzorcija Tal Alessio Lilli, ki bo glede na napovedi kandidatov v prihodnje imel veliko »skrbi«.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.