»Trinajstkrat smo poklicali na številko za klice v sili 112. Po petih urah je ‘pomoč’ le prišla. Pomoč s pištolami v rokah, kričanjem in psi, ki so lajali in kazali zobe. Prisilili so nas, da smo uro in pol pešačili po gozdu, izčrpane otroke smo nosili v naročju. Ljudje, ki smo jih našli in jim pomagali, so imeli srečo. Preživeli so, nastanili so jih v begunskem centru. Drugi prostovoljci pa so v gozdovih naleteli le na trupla in trupelca.«
Francesco Cibati je svojo humanitarno pot začel v Trstu, kjer od leta 2019 sodeluje s humanitarno organizacijo Linea d’ombra. Želja pomagati ljudem na poti, beguncem, ki pred bedo in konflikti bežijo proti Evropi, ga je skozi leta gnala na Balkan, v Bosno in Hercegovino, Srbijo ter Bolgarijo, državo na skrajnem jugovzhodu Evropske unije. V tej državi je v družbi drugih aktivistov kolektiva Rotte balcaniche preživel dva tedna med 22. septembrom in 7. oktobrom letos. Na lastne oči je videl mejo trdnjave Evrope in izkusil nasilje bolgarske policije, ki begunce pretepa, jim krade osebne predmete in jih vrača nazaj v Turčijo. Aktiviste, ki tem nesrečnežem rešujejo življenje, pa grozi, jih aretira in cele noči zapira v policijske postaje.
Safeline. Tako je ime enemu od projektov kolektiva Rotte balcaniche, v sklopu katerega prostovoljci v bolgarskih gozdovih ob meji s Turčijo rešujejo ljudi in so jim v podporo, ko prispejo policisti in reševalci. »Štirikrat sem se s kolegi odzval klicu na pomoč. Kadarkoli nas lahko kontaktirajo: na mobilne telefone dobimo koordinate kraja in zdrvimo do ljudi, v upanju, da nas policija ne prehiti,« je bil jasen Francesco.
Trikrat je tržaški aktivist našel skupino ljudi, enkrat so ga prehiteli policisti, ki so begunce po vsej verjetnosti pretepli in porinili nazaj v Turčijo: »Ljudje, ki smo jih našli, so bili stari od dveh do petdeset let. Dva rešena najstnika sta komaj še dihala, en otrok pa je končal na intenzivni negi. Spominjam se tudi starejšega moškega, astmatika, ki je ostal brez zdravila ventolin.«
Celotna reportaža v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku