Angleški veterani obujali spomine v Trstu

Leta 2007 jih je na izlet v Trst prispelo 89, odtlej so se s svojim društvom v mesto vračali vsako leto, a jih je bilo vedno manj. Pred dvema letoma pet, ta teden so bili tu na obisku samo trije. Čas je pač neizprosen. To velja tudi za angleške veterane, nekdanje vojake, ki so v Trstu službovali za časa Svobodnega tržaškega ozemlja oziroma zavezniške vojaške uprave. Člani društva BETFOR Association (BETFOR je kratica za British Element Trieste Force, medtem ko so bili ameriški vojaki v Trstu združeni pod poveljstvom TrUST – Trieste United States Troops), ki ima 200 članov, so na mesto, v katerem so preživeli del svoje mladosti, zelo navezani, še toliko bolj, ker se je to dogajalo po vojni, ko so bile razmere po njihovih besedah – mimo znanih napetosti in nemirov – kolikor toliko mirne.

Predsednik društva BETFOR Roland Cole in Bill Low, danes 86-letnika, sta bila v začetku 50. let pri osemnajstih letih nastanjena v vojašnici pri mejnem prehodu Lazaret, kot pripadnika pehotnega polka North Staffordshire. Tu sta ostala približno dve leti. Njun 85-letni prijatelj David Green, sin vojaka, pa je v britansko vojsko vstopil že pri štirinajstih letih (februarja leta 1948) in pri petnajstih (decembra istega leta) odpotoval v Trst, kjer je bil v okviru pehotnega polka King’s Own Royal Regiment (Lancaster) član godbe v vojašnici v Ul. Rossetti. V Trstu je ostal do leta 1951. Roland Cole pravi, da ga na tiste čase vežejo lepi spomini, Trst pa je bil po njegovih besedah zadnje prizorišče druge svetovne vojne. Ampak vojn v resnici ni nikoli konec: njegov vrstnik Bill Low nam je pri tem namreč pomolil značko z napisom »Korea«. »Da, iz Trsta sem dejansko odpotoval naravnost na Korejski polotok, kjer sem doživel zadnje mesece neke druge vojne.