Akvedot ali Drevored 20. septembra: literarno-zgodovinski vodnik

Izpod peresa profesorice in zgodovinarke Marte Ivašič objavljamo v nedeljski številki Primorskega dnevnika daljši literarno-zgodovinski vodnik po priljubljenem tržaškem sprehajališču.

Ob zgodovinski sliki Akvedotaoz. Drevoreda 20. septembra je profesorica izbrala celo vrsto literarnih odlomkov, ki o njem pripoveduje. Tako je vključila Biagia Marina, Sanjo SIrec, Itala Sveva, Umberta Sabo, Tomaža Šalamuna in druge.

Sedanjo dolžino 1,2 km je drevored dosegel leta 1888. »Tudi sedanje stopnišče na koncu Drevoreda je iz tistega časa. Takratne stavbe so sledile historičnemu eklektičnemu stilu svojega obdobja. Po letu 1903 pa so tu in tam nove stavbe tudi sem prinesle pridih secesije. Šele v desetletjih po drugi svetovni vojni so to ali ono stavbo nadomestila moderna poslopja. Zadnji hišni številki sta danes št.103 na desni in št. 104 na levi. Vse ulice v Trstu tečejo, uradno, iz središča oz. od morja, lihe, neparne hišne številke pa so dosledno na glavni – desni strani (od Pitagorejcev dalje je to o pomenu števil tako).Dreves je danes tu po okrog sto sedemdeset na vsaki strani: tu so platane, divji kostanji, koprivovci, javorji, lipe, morda še katero. Mnoge mladike so pred nekaj leti zamenjale stara drevesa, druga starejša se mogočno dvigujejo in širijo svoje veje v obok nad ulico. Morda se zato pustimo objeti od krošenj, da se največkrat ne ozremo kvišku, ne k drevesom, ne k pročeljem hiš. Še k izložbam trgovin ne.«