Ženske (ni)so enakopravne

In tako tudi Koper ima svojo zlato olimpijsko kolajno. Moram se vam opravičiti za lokalpatriotizem, a po tolikih letih službe prav v Kopru se skoraj počutim tam doma in me je izredno veselilo, da je prav Koprčanka Andreja Leški osvojila doslej edino kolajno, in to zlato, za Slovenijo.

Pisal sem že o naravnost nepojmljivem slovenskem športnem fenomenu. Ne vem, če se zavedate skoraj grotesknosti dejstva, da je na primer v odbojki Slovenija zmrcvarila Srbe in jih razstavila na male koščke po res veličastni igri. Zatem pa so rokometaši, potem ko so naravnost vrgli v smeti zmago proti Španiji, spet našli pravo pot in po lepi zmagi v derbiju s Hrvaško pregazili še Švedsko, ki je v rokometu svetovna velesila. Obe reprezentanci sta že bolj ali manj v četrtfinalu (važno je le, da rokometaši ne podcenjujejo Japonske, kajti Slovencem je usojeno, da se jim zgodijo največje katastrofe, ko nekoga podcenjujejo, glej na primer poraz proti Poljski na košarkarskem evropskem prvenstvu pred par leti).

Ta uspeh je po moje nerazumljiv. Lahko se zgodi, da mala dežela izstopa v enem samem ekipnem športu, recimo Islandci v rokometu, ali da se ne samo kosa, ampak, da jih tudi premaguje, s svetovnimi velesilami v dveh tako razširjenih športih kot sta odbojka in rokomet, da ne omenim košarke, ki je pred tremi leti v Tokiu zaradi malomarnosti v polaganju v zadnji sekundi polfinala izgubila srebrno kolajno, je naravnost nemogoče. Verjetno Slovenci sami še točno ne vedo, česa so vsega zmožni.

Glavni del tega prispevka pa bi zdaj rad posvetil malo bolj važni temi in bi rad delil z vami razmišljanja, ki so se mi porodila v torek zvečer, ko sem gledal finale ženske ekipne tekme v telovadbi (gimnastiki, če vam bolj paše). V svojem nagovoru ob otvoritvi iger je predsednik MOK-a Thomas Bach s ponosom izjavil, da so to prve igre popolne enakopravnosti med moškimi in ženskami v vseh športih. Ni res. V telovadbi, če se ne motim, moški še vedno nastopajo na šestih orodjih, medtem ko se ženske ukvarjajo le s štirimi. Ne samo, ženske nimajo bradlje, krogov, droga in konja z ročaji, namesto dveh od teh nastopajo na gredi in dvovišinski bradlji. In je tudi prav tako.

V vseh govorih o enakopravnosti med spoloma se vedno pozablja neizpodbitno dejstvo, da je žensko telo popolnoma različno od moškega. Prav Francozi to dobro vedo in to razliko poveličujejo z njihovim znanim geslom: »Vive la petit difference!«. Razlika, ki med drugim zelo lepo popestri naše življenje, ali zdaj ni govora o tem. Hočem reči, da je iskanje popolne enakopravnosti nevarna utopija, da ne rečem totalno sprenevedanje.

V zadnjih letih sem mnenja, da je ženski šport naredil največji napredek v kolesarstvu in nogometu. Če sta bila še pred ne veliko leti ta dva športa za ženske bolj ali manj folklora, danes sta hudo resni zadevi. Kot mi pravijo strokovnjaki, se je napredek v kolesarstvu zgodil, ko so prilagodili kolesa specifičnostim ženskega telesa in so začeli proizvajati kolesa samo za ženske, ki so že po prvotnem konceptu popolnoma različna od tistih, ki jih uporabljajo moški. In glej hudiča, ženske tekme so nenadoma postale sila zanimive in odličnih kolesark je vedno več.

V nogometu je skoraj enako in edina razlika je še ostala v tem, da so vrata ista kot za moške tekme, in ženske, ki igrajo v vratih, enostavno ne morejo pokrivati celotnega prostora, ker so pač nižje in manj eksplozivne. Po mojem bi bilo dovolj, da za ženski nogomet nekoliko pomanjšajo širino, predvsem pa višino vrat in bi tudi ženski nogomet postal enako atraktiven kot moški. Med drugim je ženska odbojka tako zanimiva prav zaradi tega, ker je mreža nižja in so zato akcije pod mrežo enako zanimive kot pri moških tekmah, če ne celo bolj, prav zaradi tega, ker so punce manj močne in je torej obramba lažja in zato lahko sledimo veliko bolj dolgim in zanimivim točkam, kot se to dogaja pri moških.

Mimogrede, to je tudi razlog, zaradi katerega gledam z veliko večjim zanimanjem žensko košarko, prav zato, ker so ženske nižje in šibkejše, so pa zato veliko bolj ročno spretne od moških, in prav zato, če hočejo zmagati, morajo enostavno igrati boljšo košarko od nasprotnic in ne le skakati ter zabijati in stalno nekaj dokazovati. Skratka v športnem smislu vsakemu svoje, moškim kroge in konja, ženskam gred. Enakopravnost ni v številu športov, s katerimi se ukvarjaš. Važno je le dostojanstvo, ki ga navdihuje in spodbuja.