Med kopanjem v Grljanu smo zmotili tržaškega zgodovinarja Gorazda Bajca. Nekdanji košarkar je profesor na oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, kjer je tudi prodekan za znanstvenoraziskovalno delo in doktorski študij.
Ali ste že obiskali Pariz?
V Parizu sem bil decembra leta 2007 na poročnem potovanju. Mesto mi je bilo zelo všeč, sploh v božični atmosferi.
Ali že spremljate olimpijske igre?
Skoraj v celoti sem spremljal petkovo slavnostno odprtje, ki je bilo zanimivo, a mogoče nekoliko predolgo. Spremljal bom seveda tudi športna tekmovanja, prilagoditi pa se bom moral tudi hčerkinim okusom.
Katere panoge pa zanimajo hčerko?
Ritimična gimnastika in odbojka. Radi bi si ogledal tudi košarkarski turnir, gotovo pa bom z zanimanjem spremljal atletska tekmovanja. Všeč pa mi je tudi odkrivati panoge, ki jih sicer ne poznam tako dobro. Na začetku sem sicer nekoliko skeptičen, ker ne poznam pravil, menim pa, da so vsi olimpijski športi vredni spoštovanja. Gotovo pa ne bom spremljal nogometnega turnirja v Parizu. (smeh)
Za katere športnike navijate?
Seveda za slovenske. Navijal pa bom tudi za vse tiste športnike, ki se bodo na igrah maksimalno potrudili, da pridejo do kolajne, in bodo prikazali pravo motivacijo in športni duh.
Imate kakšen poseben olimpijski spomin?
Čeprav nogometu ne sledim, se spomnim, kako so Brazilci na domačem svetovnem prvenstvu leta 2014 ostali brez pričakovanega naslova prvakov, dve leti kasneje pa so na igrah v Riu osvojili olimpijsko zlato in tako vsaj delno prišli do revanše.
Katere so bile po vašem mnenju zgodovinsko najbolj pomembne olimpijske igre?
Gotovo prve olimpijske igre moderne dobe leta 1896 v Atenah. V zgodovino so se močno zapisale igre leta 1936 v Berlinu, ko je nacistična Nemčija želela prikazati svojo premoč v kraljici športa, atletiki, naposled pa doživela pekoč poraz v teku na 100 in 200 m, v štafeti 4 x 100 m in skoku v daljino. Omenil bi še München 1972 zaradi atentata arabskih teroristov ter Moskvo 1980 in Los Angeles 1984 zaradi bojkotov ZDA oz. Sovjetske zveze in ostalih držav vzhodnega bloka. Takrat se je izkazalo, da sta šport in politika še kako povezana. Veliko razočaranje je bila leta 1996 Atlanta, ki je ob stoletnici gostila igre namesto Aten. Takrat so prevladali finančni interesi. Na koncu pa ne morem pozabiti na zimske igre v Sarajevu leta 1984, pred katerimi je bilo veliko skepse, naposled pa so za njihov organizacijski uspeh pripomogli tudi Slovenci.
Celoten intervju na olimpijskih straneh današnjega (torkovega) Primorskega dnevnika