»V naši deželi je okrog 30 tisoč ljudi odvisnih od iger na srečo«

Odvisnost od iger na srečo ali »ludopatija« je izraz, ki se v zadnjih tednih pojavlja zelo pogosto na vseh italijanskih poročilih zaradi nove afere s stavami. Ta se je dotaknila italijanskega nogometnega sveta. Prvi se je v vrtincu preiskave znašel mladi nogometaš Juventusa Nicolò Fagioli, ki je začel takoj sodelovati tako z običajnim kot s specializiranim športnim tožilstvom. Že od samega začetka je bilo jasno, da je bil Fagioli odvisen od iger. Prav zaradi odvisnosti se je globoko zadolžil (govori se o znesku približno 3 milijonov evrov). Po zaslugi njegovega sodelovanja s preiskovalci je bil obsojen na relativno kratko kazen sedmih mesecev prepovedi igranja v ekipi, Fagioli pa se je medtem že začel zdraviti. Spremljajo ga specialisti, ki so že imeli opravka s številnimi primeri zasvojenosti z igrami na srečo. Po Fagioliju so nato prišla na dan še imena nekaterih drugih nogometašev, ki so več ur dnevno preživljali na različnih tudi ilegalnih spletnih straneh, na katerih so stavili ogromne vsote denarja. Med preiskovanimi sta se na primer znašla še Tonali (v zadnjih dneh so ga kaznovali z desetmesečno prepovedjo igranja) in Zaniolo.

Da bi izvedeli kaj več o tej odvisnosti, smo se pogovorili s psihologom in psihoterapevtom Manuelejem Del Gobbom, ki se dnevno srečuje z zasvojenostjo z igrami na srečo.

Začnimo z vprašanjem o razširjenosti pojava odvisnosti od iger. Je takih primerov veliko?

Pri nas je situacija paradoksalna. Po eni strani so raziskave z znanstveno podlago potrdile, da znaša odstotek prebivalstva z odvisnostjo od iger od enega do treh odstotkov. Torej naj bi bilo v naši deželi okrog 30.000 prebivalcev odvisnih od iger, kar je nedvomno izredno veliko število. Vendar tu govorimo le o posameznikih, ki so »ludopatiki«. Ne upoštevamo pa na primer sorodnikov, družin, v katerih te osebe živijo. To se pravi, da je vpletenih oseb veliko več. Po drugi strani pa se odvisniki neradi obrnejo na oddelke za zdravljenje odvisnosti in začeli zdravljenje. Ravno zato je »skritih« primerov veliko. Običajno, kadar pridemo v stik s temi odvisniki, je situacija že zelo zaskrbljujoča ali celo skoraj brezizhodna.

Daljši intervju si lahko preberete v včerajšnji (nedeljski) izdaji Primorskega dnevnika