V določenem trenutku ga je bilo tudi strah

V tretje gre rado, pravi slovenski pregovor. Jerneju Terpinu, števerjanskemu odbojkarju, ki je dozorel pri goriški Olympii, je sicer uspelo v četrtem poskusu, a zato napredovanje v najvišjo italijansko ligo (ki slovi po tem, da je najboljša na svetu) ni nič manj prestižno. Z Vibo Valentio je v nedeljo še tretjič brez izgubljenega niza premagal Bergamo, pri katerem igra drugi Goričan, Mitja Pahor, in se tako veselil zmage v prvenstvu in napredovanja. »Končno mi je uspelo. Po štirih sezonah lahko vendarle rečem, da sem zmagal A2-ligo. Zelo sem zadovoljen,« je po prejemu (naših) čestitk včeraj povedal Terpin, 27 let.

Je bilo napredovanje tako, kot ste si ga predstavljali?

Da, bilo je precej podobno temu, kar sem si predstavljal. Predvsem pa mi je odleglo. Bilo me je kar nekoliko strah, da mi ne bo uspelo, saj sem kot favorit enkrat že izgubil v četrtfinalu, drugič v polfinalu ...

Rezultati pa govorijo sami: letos ste bili očitno veliko boljši od ostalih. Se strinjate?

Res, a vloga favorita ti nalaga na ramena dodatno, težko breme. Odgovornosti so bile velike: ves čas smo morali igrati prepričljivo in zmagovati, saj sicer so bili na vrsti že sestanki za morebitne okrepitve in zamenjave.

Ekipo so letos sestavili zato, da zmaga. Ostale ekipe so proti nam igrale neobremenjeno in zato velikokrat zelo dobro, mi pa smo morali ves čas dokazovati, da smo boljši. Bilo je kar naporno. Če ne bi dosegli cilja, bi bil to velik športni poraz.

V play-offu, kjer se je navadno zataknilo, ste bili letos res prepričljivi. Od četrtfinala do finala ste izgubili le tri nize ...

Ob začetku play-offa smo dobesedno pritisnili na plin, igrali smo bistveno boljše. Izkušeni igralci, kot so Orduna, Candellaro, Buchegger in drugi so v trenutku zamenjali prestavo.

Vam napredovanje zagotavlja mesta v ekipi v prihodnji sezoni?

To ni avtomatično.

Katere so vaše želje?

Če mi v superligi zagotovijo določeno minutažo, kjer ne mislim na standardno postavo, a na to, da redno vstopam na igrišče, bi bila to dobra opcija. Ne vem pa, če bi ubral spet pot, ki sem jo takrat v Monzi. Imam 27 let in ne bi rad sezone presedel na klopi.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.