Uporniški Hajduk in primorski partizani

Ljudje, ki imamo kako leto več in smo pred tridesetimi in več leti spremljali tudi jugoslovansko nogometno prvenstvo, smo zagotovo poznali znamenito enajsterico Hajduka iz Splita (beseda hajduk pomeni borec – slabšalno tudi cestni ropar, razbojnik –, ki se je na gverilski način boril proti turškemu okupatorju, v hrvaščini so v množini hajduci op. ur.). Šlo je za klub, ki se je lahko ponašal z dolgo zgodovino in blestečo preteklostjo ter je dolga desetletja sodil v znamenito jugoslovansko četverico, ki so jo poleg Splitčanov sestavljali še Dinamo iz Zagreba in beograjski ekipi Crvena zvezda in Partizan. Odločitvi, da hajdukovcem namenimo daljši prispevek, je botrovala knjižica, ki mi je nedavno tega prišla v roke. Govori pa o posebnem poglavju splitskega moštva. Gre za obdobje druge svetovne vojne, ki je zajela celotno Evropo in tudi Dalmacijo s Splitom in posledično tudi Hajduk. Zgodba je zanimiva, ker so bili v njej soudeleženi tudi naši očetje in nonoti, prej italijanski vojaki, ki pa so se takrat odzvali klicu domovine in se pridružili NOB-ju ter oblikovali Prekomorske brigade. Njihova pot se je začela v Gravini v Apuliji v južni Italiji, nadaljevala pa na Visu in drugih dalmatinskih otokih, nato v Dalmaciji in Bosni, vse do Reke in Trsta.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.