»Srebrni« Rok Jerončič je začel trenirati pri Slogi Tabor

Slovenski odbojkar Rok Jerončič se je z italijansko izbrano vrsto z evropskega prvenstva U20 na Češkem vrnil s srebrno kolajno. Sin enega najboljših slovenskih odbojkarjev vseh časov in večletnega trenerja in igralca Sloge Tabor (v zadnji sezoni je vodil dekleta Kontovela) Gregorja Jerončiča je namreč že v začetku lanske sezone opozoril nase, tudi s svojimi 207 centimetri. Po večmesečnem treniranju – sprva med zaprtjem preko zooma, poleti pa tudi v telovadnici – je prepričal selektorja Vincenza Fanizzarija, ki ga je naposled izbral v dvanajsterico. Na Češkem so »azzurri« igrali zelo prepričljivo, prvi poraz pa doživeli šele v finalu proti Rusiji, ki je bila boljša s 3:1. Na žalost so v ekipi po prvenstvu odkrili sedem okuženih, med katerimi je tudi Rok, ki se sicer počuti dobro.

Najprej čestitke za kolajno. Ste jo v italijanskem štabu potihem tudi pričakovali?

Vedeli smo, da smo konkurenčni. Celo poletje smo za dober rezultat tudi trenirali. Kolajna pa je bila bolj neka smernica, motivacija, da pridemo čim višje.

Kdaj ste se z reprezentanco prvič srečali?

Vpoklicali so me nekaj pred popolnim zaprtjem, tako da smo nato kar ves čas »lockdowna« trenirali po zoomu. Vsak dan po kosilu smo vadili s kondicijskim trenerjem, včasih tudi skoke in vaje z žogo. Na začetku nas je bilo 24, nato pa je samo osemnajsterica nadaljevala s treningi tudi v telovadnici. Celo poletje smo po tri tedne trenirali v Boario Terme, med vsako pripravljalno fazo pa smo bili po tri dni doma. To vse do evropskega prvenstva.

Vaša odbojkarska pot je tako v zelo kratkem času dobila strm vzpon. Če se ne motim, ste začeli trenirati odbojko pri Slogi Tabor pred dvema sezonama?

Tako. Prvo sezono pri 16. letih sem igral pri Slogi Tabor, kjer je treniral moj oče. Tu sem tudi prvič redno začel nekaj trenirati. In sprva se mi ni niti posebno dalo. Nato sta mi pomembno spodbudo dala mama in tata in s časom sem vzljubil ta šport. Lani sem igral za Coselli, po poletju pa sem prestopil v prvo slovensko ligo. Igral bom v Kamniku (trener članov je oče Gregor), študij pa sem začel v Ljubljani.

Več v današnjem Primorskem dnevniku