Pred kakim mesecem so mediji precej prostora namenili 100-letnici organiziranega nogometa na Slovenskem. V raznih člankih, ki jih je objavljal Primorski dnevnik, smo lahko videli, da je bila v nogometnih trendih dobro zastopana tudi Primorska. Pa tudi kraji, ki se zdaj nahajajo v zamejstvu, imajo glede nogometne žoge marsikaj povedati. S tem člankom želimo pristaviti še en kamenček k sestavi mozaika, ki bo še dodatno obogatil sliko o začetkih in razvoju nogometa na naših tleh.
Pomudili se bomo v Gorici in skušali ob skopih podatkih, ki so nam na voljo, opisati poizkuse domačinov, da bi takratni mladini pripravili pogoje za spoznavanje in širjenje nogometa, ki je iz leta v leto postajal zelo popularen po vsem svetu. Ne gre pa pozabiti, da se je vse to dogajalo v zelo neugodnem obdobju, saj si je Goriška lizala rane od komaj zaključene prve svetovne vojne, ki je deželo ob Soči povsem razdejala. Dogajalo pa se je tudi v času, ko je fašizem stopil na površje in je s svojo raznarodovalno politiko grenil življenje naših ljudi ter s silo onemogočal sleherno delovanje, zlasti še v drugi polovici dvajsetih let. Težavam navkljub pa so bili prebivalci tega ozemlja sposobni ustanavljati in razvijati raznovrstne dejavnosti, med katerimi seveda ni smel manjkati nogomet.
Ni jasnih podatkov kdaj in kje, vendar na začetku dvajsetih let so v Gorici naši predniki ustanovili Športno društvo Šparta (v nekaterih opisih tudi Sparta), ki je poleg nogometa gojilo še hazeno (žensko obliko rokometa), atletiko in druge oblike telesne kulture. Podobna društva so delovala tudi v vaseh v okolici Gorice, tako da je bila nogometna dejavnost kar živahna. Vse niti okrog tekmovanj, turnirjev, pa tudi pravih prvenstev, je v rokah držal pokrajinski odbor športnega udruženja, ki je imelo svoj sedež v Ulici S. Giovanni, 7 v Gorici. O raznih dejavnostih je zelo skopo poročal časopis Edinost, ki pa skoraj nikjer ne navaja, kdo so bili akterji vseh teh gibanj, ki so vabila mladino k vključevanju. Pri raznih obvestilih zasledimo le: predsednik PO, tehnični vodja, itd. Očitno se z imeni niso hoteli izpostavljati, saj so bili voditelji pod stalnim drobnogledom nenaklonjenih oblasti.
Več v današnji (torkovi) izdaji Primorskega dnevnika.