Po šestih dokaj uspešnih letih trener tržaškega vaterpolo kluba Pallanuoto Trieste Daniele Bettini odhaja. V vodstvu kluba so se odločili za zamenjavo na trenerski klopi, tako da bo A1-ligaša v prihodnji sezoni vodil Maurizio Mirarchi. Po tako dolgem obdobju treniranja ekipe v Trstu (Tržačane je vodil vse od sezone 2018/19) pa smo priljubljenega, zdaj že nekdanjega trenerja Bettinija prosili za pogovor, da bi podal oceno obdobja, v katerem je Pallanuoto Trieste postal eden izmed vodilnih društev v svetu italijanskega vaterpola.
Po šestih letih zapuščate Trst. Česa se boste spominjali z največjim veseljem?
Mislim, da je za menoj šest nepozabnih let, saj sem prišel v ekipo, ki se je borila za obstanek v ligi A1, in zapuščam ekipo, ki sodi v sam vrh italijanskega vaterpola. V teh letih smo bili enkrat na pragu uvrstitve v finale pokala Len in enkrat na pragu uvrstitve v finale za naslov. Mislim, da sta bila to istočasno najlepša in najgrša trenutka v teh šestih letih. V športu se namreč lahko zgodi, da je nek dogodek istočasno najlepši in najgrši. To, da smo dosegli tako visoko uvrstitev, nam je bilo v veliko zadoščenje, a bili smo tudi razočarani da nam zaradi malenkosti ni uspel preboj v finale.
V teh letih je tržaški vaterpolo naredil še dodaten kakovostni skok. Uveljavil se je na državni ravni in je zdaj znan tudi po Evropi. Morda je bila ravno sezona 2022/23 najuspešnejša v zgodovini Pallanuoto Trieste, komaj končana sezona pa najbolj neuspešna, odkar ste tu?
Mislim, da sta bili sezoni 2021/22 in 22/23 najboljši. Bili smo pri vrhu tako v Italiji kot v Evropi. Ne strinjam pa se, da je bila sezona 2023/24 najslabša. Morda so bila pričakovanja večja kot v prvih sezonah po mojem prihodu v Trst. Zato prevladuje vtis, da je bila sezona zelo slaba. Gotovo pa ni dosegla ravni predhodnih dveh.
Daljši intervju lahko preberete v današnji (sobotni) izdaji Primorskega dnevnika