Polmaraton v Ljubljani pretekli ne eden, ne dva, a vsi štirje člani družine

»Mi smo družina Vižintin, kamor gremo je kažin ... mi nosimo ljudem veselje, mi radi jemo klobaso in zelje,« je pred več kot dvajsetimi leti prepevala nepozabna glasbena skupina TV Poper. Na Goriškem oziroma na Peči živi še ena družina Visintin (s s-jem), ki ima prav gotovo bolj zdrave prehrambne navade oziroma bolj zdrav življenjski slog, veselja okoli nje pa gotovo ne manjka. Oče Boris Visintin (letnik 1971), njegova žena Jožica Mavrič (1974), sin Cristian (1997) in hči Katarina (2001) so namreč minulo nedeljo pretekli polmaraton na 26. Ljubljanskem maratonu. In to kar uspešno. Za najboljši rezultat v družini je poskrbel Cristian, sicer košarkar nabrežinskega Sokola, ki je 21-kilometrsko razdaljo pretekel z za amaterja zavidljivim časom 1:36:03. Drugo mesto na »Visintinovi lestvici« je zasedel 26 let starejši oče Boris (1:52:39), tretja je bila mati Jožica (2:08:15), četrta pa je bila najmlajša članica družine, Katarina, ki je svoj prvi polmaraton sklenila s časom 2:19:45.

Ravno Katarino smo poklicali, da smo kaj več izvedeli o tej zelo športni družini. »Za Cristiana je bil ta drugi polmaraton, sama pa sem prvič pretekla tako dolgo razdaljo. Starša sta veterana, saj sta se prvič vpisala na polmaraton leta 2016 ter se nato udeležila številnih tekaških preizkušenj,« nam je zaupala. Če je njen brat košarkar, se Katarina ukvarja s fitnesom in rada zahaja v hribe, saj je med drugim najmlajša odbornica Slovenskega planinskega društva Gorica (SPDG), njuna starša pa se v preteklosti nista posebej resno ukvarjala s športom, dokler nista pred približno desetletjem vzljubila teka. »Prva je bila mama Jožica, ki se je teka lotila, da bi vzdrževala fizično kondicijo, nato se ji je pridružil še oče Boris, ki je pred tem tudi kolesaril. V začetku junija sta pretekla tudi 30-kilometrski tek od Cortine do Doblacha, njun cilj pa je nastop na maratonu v New Yorku,« je povedala Katarina, ki jo je med simpatičnim pogovorom vsako toliko dopolnjeval oče in nam tako potrdil zelo lepo družinsko vzdušje.

Starša sta zaradi priprav za 42-kilometrski maraton tudi edina v družini, ki trenirata nekoliko bolj »znanstveno«, za vse njene člane je sicer na prvem mestu dobro počutje, ne pa rezultat. »Tata sicer v Ljubljani vedno cilja na to, da premaga Boruta Pahorja, ker imata vsako leto podoben tempo. Letos je sicer zmagal slovenski predsednik. No, tata je Pahorja premagal le enkrat in samo za eno sekundo. Mati pa je letos dosegla svoj najboljši izid v Ljubljani, čas iz svojega prvega polmaratona leta 2016 pa je izboljšala za več kot pol ure. Njen rekord znaša sicer 2:02:15, dosegla ga je lani v Palmanovi,« je še pojasnila Katarina, ki se je avgusta odločila, da se bo tudi ona v Ljubljani pridružila staršema in bratu. Boris in Cristian sta trenirala vsak po svoje, Katarina pa se je včasih pridružila Jožici, tako da sta mati in hči nekajkrat trenirali skupaj. Kdo pa je plačal kosilo po koncu polmaratona? »K sreči starša, čeprav bi morala kosilo plačati jaz, ker sem bil najbolj počasna,« je zaključila Katarina. Šli so na pivo in pico, klobasa in zelje bosta za drugič.