O Pekingu še ne rada govori, tja pa odhaja z dobro popotnico

Zadnje priprave pred zimskimi olimpijskimi igrami preživlja slovenska ekipa alpskih smučark z Novogoričanko Ano Bucik na čelu v domači Kranjski Gori. 28-letnica, trenutno najvišje postavljena slovenska smučarka, sicer nerada govori o bližajočem se najelitnejšem zimskem športnem dogodku. Daleč se ji zdi Peking, še daleč olimpijske tekme. Na to se bo osredotočila, pravi, ob pravem času. Na letalo bo stopila 30. januarja, prva tekma jo čaka 7. februarja, veleslalom, dva dni kasneje pa še njena paradna disciplina, slalom.

Ana, sredi najboljše sezone v karieri ste, najlepše pa letos še pride. Se pri 28-letnih očitno še da napredovati?

Mislim, da se da. Letošnja je res moja najboljša sezona doslej. Vsak športnik se namreč razvija drugače: slediti je treba svoji poti in iz sezone v sezono biti boljši. Meni to uspeva.

Kaj se je v letošnji sezoni dodatno spremenilo, da kažete tako konstantne vožnje? V čem je razlika s prejšnjimi sezonami?

Večjih sprememb ni bilo. Sledili smo temu, kar smo že delali lani in skušali narediti še korak naprej. Res je tudi, da imam za sabo res veliko dobrih treningov, kar je seveda pripomoglo, da so bili nastopi na tekmah vedno boljši. Zdi se mi, da sem tudi zaradi nekaterih slabših sezon lahko zdaj bolj močna.

Kaj vas še ločuje od najboljših?

Predvsem konstantnost. Vlhova in Shiffrinova sta že dolgo na vrhu, praktično pa ne delata napak. Vse tekme uspeta odsmučati na zelo visoki ravni in v visokem tempu. Pri meni in morda pri nekaterih ostalih puncah, ki so na podobnem nivoju, pa dobrim vožnjam še vedno včasih sledijo slabše, in takrat nam vodilni pobegneta. Nam skratka manjka veliko takih pravih ponovitev, da bomo lahko smučale tudi na tekmi sproščeno v tako visokem tempu in ga seveda zadržale do cilja. Do njih nam manjka še kakšno pripravljalno obdobje, ne le teden ali dva.

Ste si vašo vožnjo na olimpijskih igrah že zamislili?

Ne, iskreno povedano, še nisem z mislimi tako daleč. V mislih imam le dobre vožnje. Težko si zamišljam, saj je še zelo daleč. Terena še ne poznam, ne vem, kakšna bo podlaga. To pride na vrsto, ko bomo tam.

Boste imeli dovolj časa, da progo spoznate?

Bomo videli. Mislim, da bo za vse enako. Nimamo veliko informaciji, zagotovo pa se bomo morali tam čim prej prilagoditi navodilom in vsemu, kar sodi zraven.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.