»Navijam za vse mlade športnike, ki so za olimpijski nastop marsikaj žrtvovali«

Zelo rade volje je tokrat na vprašanja »olimpijskega« intervjuja odgovarjala predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev Živka Persi. Vsestransko aktivna Openka je priznala, da športnemu dogajanju v Parizu sledi z velikim zanimanjem.

Ali ste že obiskali Pariz?

Dvakrat. Prvič poleti leta 1988, drugič pa sem Pariz obiskala pozimi leta 2017, ko sem v francoski prestolnici tudi preživela novo leto. Mesto mi je bilo všeč, v večni dihotomiji med Londonom in Pariz pa imam vendarle raje London.

Ali sledite olimpijskim igram?

Kar precej. Za spremljanje dogajanja si vzamem svoj čas, predvsem v večernih urah. Spremljam to, kar predvajajo na televiziji, tako na italijanskem Rai kot na RTV Slovenija.

Katere panoge pa spremljate?

Doslej sem spremljala predvsem tekmovanja v športni gimnastiki, tako v ženski kot v moški konkurenci. Z velikim zanimanjem sem poslušala komentatorja slovenske televizije, ki se je izkazal za zelo strokovnega. Naučila sem se marsikaj novega o tej športni panogi. V teh dneh pa sledim zlasti atletiki in zaključnim bojem v ekipnih športih, v odbojki in predvsem v košarki.

Za katere športnike navijate?

Olimpijske igre doživljam kot velik športni praznik. Zato navijam predvsem za vse tiste mlade športnike, ki so se na olimpijski nastop dolgo pripravljali in so zanj marsikaj tudi žrtvovali. Ko tekmujejo Slovenci, navijam seveda za Slovence, zelo simpatični pa so mi tudi italijanski športniki.

Imate kakšen poseben olimpijski spomin?

Spominov je kar veliko, trenutno pa mi pride na misel predvsem odprtje iger v Pekingu leta 2008. Spektakularno prireditev sem gledala po televiziji v Baru Tivoli na Oberdankovem trgu. Nekaj let zatem sem tudi sama obiskala Kitajsko in med gledanjem spektakla na reki Li se mi je vse skupaj zdelo zelo podobno odprtju pekinških iger. Kasneje sem izvedela, da je bilo to delo istega režiserja.

Na predsedniškem mestu ZSKD ste od leta 2011. Kateri dosežek bi izpostavila v teh 13 letih?

O dosežkih naj govorijo drugi. Sama pa bi izpostavila predvsem dejstvo, da smo v teh letih ustvarili uigrano ekipo, s katero smo dosegli zastavljene cilje. Sestava dobre ekipe mora biti v vsaki organizaciji na prvem mestu.

Koliko sta med Slovenci v Italiji pravzaprav povezana šport in kultura?

Kulturniki in športniki smo kar povezani. Športniki večkrat zahajajo na kulturne dogodke, kulturniki pa na športne tekme. Soudeleženi smo v marsikateri dejavnosti. Vsi kulturniki imamo določene vezi s športom, včasih pa smo celo malo presenečeni, ko se s športniki srečamo na tribuni ali v gledališču.

Ali mislite, da bi lahko šport in kultura še bolj tesno sodelovala?

Že zdaj veliko in dobro sodelujemo. Sodelovanje pa je najlepše, ko je prisotno medsebojno spoštovanje. Marsikaj se da še storiti, vse skupaj pa bi uokvirila v nek širši pojem, ki ga ima kultura. V prvi vrsti gre za prepoznavnost naše skupnosti v tem prostoru. To velja seveda tudi za šport.

Celoten intervju na olimpijskih straneh današnjega (četrtkovega) Primorskega dnevnika