Massimo Raseni: O košarki in tudi o tem, zakaj je treba vlagati v mlade

Po uradnem zaključku vseh košarkarskih prvenstev v Italiji – vključno z A-ligo – je zdaj že čas načrtovanja, četudi je prihodnost še polna neznank. Nihče namreč še ne ve, kdaj se bo sezona sploh začela, predvsem v najvišjih košarkarskih ligah pa so posledice koronavirusa precejšnje. O tem smo se pogovorili z Massimom Rasenijem, tržaškim Slovencem, ki živi v Bielli, kjer si služi kruh kot agent poklicnih košarkarjev in trenerjev.

Začniva sicer z zdaj obveznim vprašanjem: kakšno je stanje v Bielli?

Še precej hudo, nismo pa v Lombardiji. Biella k sreči ni Bergamo niti Brescia. Mesto šteje 45000 prebivalcev, okuženih je doslej nekaj več kot tisoč, umrlih pa je okrog 150. Se pa na splošno prebivalci mesta držijo navodil, zato upam, da bo najhujše kmalu mimo.

Kako poteka delo agenta v koronačasu?

V bistvu imam res veliko dela. Delam noč in dan. Naš urad je namreč telefon.S čim se ukvarjate v tem času?V bistvu predvsem z reševanjem zapletov pri rezanju plač med igralci in klubi. Največ kaosa je v A2- in B-ligi, kjer so pogodbe individualne in ni prišlo do skupne poti. Smiseln bi bil na primer 20 % rez, kar pomeni, da od neodigranih štirih mesecev, pol sloni na igralcu, pol na klubu. Pa vendar je za nekatere klube to premalo, zato želijo zadržati od 30 do 40 % plače. Včasih dosežemo kompromis med igralci in klubom, sicer pa je treba po sodni poti. Košarkarska zveza Fip in Lega sta sicer predlagali, da bi vsi prejeli 70 % začetne pogodbe, a se tega predloga ne držijo vsi klubi.

Imate torej skorajda več dela zdaj kot sicer?

Tako. Manjšina klubov pa že načrtuje naslednjo sezono, četudi je še veliko neznank. Med temi, ki sprašujejo po igralcih in trenerjih, so predvsem močnejši klubi, ki jih zdajšnja ekonomska kriza ni zelo dotolkla. Tu mislim na Milano, saj glavni sponzor Armani nima večjih težav. Tudi Trst z Allianzom ne bo izgubil veliko, večji rezi bodo v Cremoni, Brindisiju, Cantuju, Trevisu in Pistoji.

Koliko bodo znašali?

Za tri četrt ekip prve lige bo proračun naslednje sezone do 30 % nižji, manj rezov bodo dočakali Bologna, Venezia in Sassari. Tudi Trst ne bo občutil velikega manka. Milano pa je že potrdil enako vsoto kot v letošnji sezoni.

Težje bo v nižjih ligah. Nekatere ekipe iz A2-lige bodo zaprosile za prestop v B-ligo, mnoge bodo imele težave, saj bo vse manj sponzorjev. V B-ligi pa se bo od 60 ekip ligi odreklo od 10 do 15 ekip.

Kako pa iz Bielle spremljate tržaško košarkarsko realnost pri klubu Pallacanestro Trieste?

Letošnja sezona je preslikava tega, kar se je dogajalo v zakulisju kluba. Morda nekatere izbire igralcev niso bile pravilne, pa vendar ekipa ni bila psihološko pripravljena na boj za obstanek. Živi so bili spomini na minulo uspešno sezono. Obenem pa mislim, da je zaškripalo v odnosih v ekipi, zato lestvica ni pokazala pravega potenciala ekipe.

Kaj pa bo naslednje leto?

Najbrž bo Trst med boljšimi ekipami, saj bodo ostale klube pestile večje finančne težave. Seveda v Trstu ne bodo razpolagali z budžetem iz časov Alme, pa vendar bo morda na razpolago polovica tiste vsote, kar zna biti dovolj za play-off. Na rezultate pa bo prav gotovo vplivala tudi kemija ekipe, vprašljivo je, kdo bo ostal in kdo se bo ekipi pridružil.Jasno pa mora biti, da se bo igralec kot je bil Dragić težko vrnil v Trst. Kvaliteta morda bo nižja, a važno je tudi, da se omeji nepotrebne stroške. In tu bi rad nekaj dodal.

Prosim.

Z veseljem sem prebral pismo Andreja Vremca in se z njim popolnoma strinjam. Mogli bi sesti in priznati, da tako pri košarki, odbojki in nogometu živimo nad našim povprečjem. Več bi morali vlagati v mlade, manj denarja pa porabiti za prve ekipe. Tako bi lahko izboljšali celotni pogon - z manj stroški, a z lastnimi močmi bi nato lahko sestavili tudi članske ekipe. Saj nenazadnje med B- ali C-ligo res ni velikih razlik. In to podpiram, četudi bi to vplivalo tudi na mojo službo.