»Kar mi je to okolje dalo, bi rada posredovala mlajšim«

V svetu, kjer je doraščala in dozorela, želi še vztrajati. Ekipi svojega matičnega kluba, svetjakobski Artistici ‘81, bo Tea Ugrin zato še pomagala. Tudi letos je na vseh tekmah prispevala svoj delež, četudi s 23 leti sodi med najstarejše tekmovalke gimnastičnega vrha v Italiji. Bivša reprezentantka in dvakratna državna prvakinja ima namreč tudi po treh operacijah še veliko povedati. Ker je zdajle pogled uperjen tudi v prihodnost, pa se je posamičnim tekmovanjem odpovedala.

Državno prvenstvo A1-lige ste letos zaključile na devetem mestu in tako zagotovile tržaškemu klubu obstanek še 20. zapored. Je bil letos obstanek sicer pod vprašajem?

Letos smo s klubom že 19. leto zapored nastopale v A1-ligi in seveda je tradicijo lepo nadaljevati. A tokrat vse do zadnje rotacije na zadnji tekmi nismo bile gotove obstanka v ligi. Letos je bilo še posebej zahtevno, saj se je prva tekma, na kateri sicer nisem tekmovala zaradi bolečin v hrbtu, povsem ponesrečila. Sotekmovalkam sem na tisti tekmi pomagala s klopi, a kljub temu se je nastop vseh izjalovil. Napak je bilo preveč, bila sem zelo razočarana. K sreči smo znale dobro reagirati, tudi s svojim nastopom na bradlji in gredi smo na drugi tekmi dosegle visoko 5. mesto. Tudi tretja tekma se je dobro izšla, tako da smo na koncu vendarle dosegle obstanek, kar me je res razveselilo. Ker sem kapetanka, je bil pritisk še večji.

Ste s svojimi nastopi zadovoljni?

Sem. Na obeh preizkušnjah sem sicer tekmovala z bolečinami v hrbtu zaradi udarca, a kljub temu vsakič prispevala ekipi pomembne točke. Prepričala sem se, da sem v ekipi še pomembna. Vedno pa je lepo, ko se vrnem na tekmovališče, tu sem nenazadnje dozorela. Počutim se dobro, četudi so treningi včasih zelo zahtevni.

Se za posamične tekme ne pripravljate več?

Ne. Raje pomagam ekipi. Priprave na individualne tekme bi pomenile, da bi morala celo leto trenirati na polno. Pri 23 letih pa je težko, telo takih naporov ne bi zdržalo. Ob tem sem začela tudi študij motoričnih ved, tako da je zdaj pogled usmerjen tudi v prihodnost. Rada bi ostala v tem okolju. Kar mi je to okolje dalo, bi rada posredovala mlajšim.

Kako dolgo pa boste še vi vztrajali na tako visoki ravni?

Dokler bom zmogla. Še vedno lahko prispevam svoj delež. Na tekmah sem s stilom in težavnostjo vaj še povsem konkurenčna.

Celoten pogovor lahko preberete v nedeljski številki Primorskega dnevnika.