»Jutranji trening opravim v Trstu, večernega pa s soigralci v Sežani«

V dresu sežanske Mesarije Prunk v 2. slovenski košarkarski ligi igra tudi tržaški Slovenec Marco Pieri. Enaindvajsetletni košarkar, ki je lani igral z ekipo Bisceglie v italijanski B-ligi, je sicer v lasti kluba Pallacanestro Trieste.

Lahko najprej razložite, kako je sploh prišlo do prestopa h KK Mesarija Prunk Sežana?

Vodstvo kluba Pallacanestro Trieste me je hotelo še naprej obdržati, ob tem pa si je želelo, da bi v bližnji okolici dobil ekipo, s katero bi lahko redno igral na dovolj dobri ravni. Ker imam tudi slovensko državljanstvo, je prišlo do ideje za prestop v Slovenijo. Tržaški in sežanski klub sta se tako dogovorila za enoletno posojilo. Sicer še vedno naprej treniram tudi s tržaško člansko ekipo, kar mi omogoča še dodaten napredek.

Kako pa usklajujete treninge z obema ekipama?

Zjutraj običajno treniram v Trstu, zvečer pa v Sežani. Jutranji trening je kar dolg, saj traja 4 do 5 ur, večerni pa dve uri.

Ste z izbiro zadovoljni?

Zelo sem zadovoljen. Imam priložnost, da treniram ob boku Vildere in Candussija ter da lahko osvojeno znanje prenesem v svojo igro pri sežanski ekipi. Sočasno treniram z dvema različnima trenerjema, Christianom v Trstu in Prokićem v Sežani, ter tako širim svoje košarkarsko znanje.

Kakšna je sploh raven 2. slovenske košarkarske lige?

Lahko bi jo primerjal z italijansko B-ligo. V slogu igre med Italijo in Slovenijo ne občutim večjih razlik, so pa ekipe v 2. slovenski ligi sestavljene pretežno iz mladih igralcev. V Italiji pa je tudi v nižjih ligah veliko več starejših košarkarjev, sploh po reformi prvenstev.

Kako ste se ujeli s trenerjem Dejanom Prokićem?

Dobro. Res je, da je kar zahteven trener, zna pa tudi ceniti trdo delo na treningih. To mi je všeč, kakor tudi njegova ideja košarkarske igre. Namenja mi dobro minutažo, tako da tudi z njim napredujem.

Celoten intervju v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku