Ženske je strah, zato kličejo na pomoč

V pričakovanju izročitve Filippa Turette, osumljenega umora nekdanje partnerke Giulie Cecchetti, ki se bo zgodila v soboto v jutranjih urah, v italijanski javnosti še naprej odmevata temi femicida in - širše - nasilja nad ženskami. Svoje ob tem naredi tudi časovna bližina 25. novembru, mednarodnemu dnevu boja proti nasilju nad ženskami, ko so femicidi, ki se sicer dogajajo redno, skozi celo leto - v povprečju na štiri dni - deležni večje pozornosti.

Ne le v javnih razpravah: femicid Giulie Cecchettin, ki se je zgodil 11. novembra, njeno truplo pa je bilo teden dni kasneje najdeno med jezerom Barcis in Piancavallom, učinkuje tudi na drugih ravneh. Po njeni nasilni smrti, za katero je osumljen nekdanji partner Filippo Turetta, ki so ga po sedemdnevnem begu aretirali v Nemčiji, se je število klicev na 1522, javni klicni center za pomoč žrtvam nasilja in zalezovanja skokovito povečalo.

Z običajnih 200 dnevnih klicev se je njihovo število več kot podvojilo, če pa k tem prištejemo še sporočila, se je nanje obrnilo 450 do 500 ljudi, so sporočili s službe 1522, na katero se obračajo mladoletne osebe v puberteti, povečalo pa se je tudi število stikov zaskrbljenih staršev, zlasti mater, ki jih skrbi za svoje hčere. Porast se je začel 12. novembra, takoj po odkritju trupla Giulie Cecchettin, je navedla Arianna Gentili vodja službe 1522 oz. klicnega centra za žrtve nasilja in zalezovanja. »Pred dnevi sem v eni uri odgovorila na deset telefonskih klicev zaskrbljenih mam, ki so mi pravile, kako so njihove hčere nedavno prekinile zvezo s partnerji in zatem začele prejemati ogromno število klicev od bivšega, pogosto so dekleta te fante začele srečevati pred šolo ali pred domom. Največji strah staršev je nemoč, občutek, da je tvoja hči v nevarnosti, a ob tem tudi frustracija, ker ne veš, kako bi lahko interveniral,» je dejala Gentili.

Statistike femicidov še ne beležijo večjih sprememb v italijanski družbi, saj ostaja njihovo število v zadnjem desetletju še vedno zelo visoko in v bistvu iz leta v leti nespremenjeno, kljub temu da se je količina javnih finančnih sredstev za preventivo in boj proti nasilju nad ženskami v zadnjih desetih letih povečalo za 156 %.

Zmanjšuje se, pa čeprav počasi, toleranca do fizičnega nasilja znotraj partnerskega odnosa, nekoliko popušča ukoreninjenost spolnih stereotipov, kar pa žal ne velja za stereotipe o spolnem nasilju, kaže opazovalnica italijanskega statističnega urada Istat, ki je včeraj objavil začasne podatke za letošnji maj in julij o stereotipih, spolnih vlogah in družbeni podobi nasilja.

Med vprašanimi 2,3 % meni, da je vedno ali v nekaterih okoliščinah sprejemljivo, če moški oklofuta partnerko, če je ta izrazila naklonjenost do drugega moškega ali se z njim spogledovala. Še več, 4,3 % se zdi sprejemljivo, če se v partnerskem razmerju zgodi, da moški ženski prisoli klofuto. Precej bolj razširjeno je sprejemanje kontrole, denimo s pregledovanjem telefona: dobri desetini se zdi sprejemljivo, če moški partnerki redno pregleduje telefon ali objave na družbenih omrežjih. Med mladimi (od 18 do 29 let) je tako mnenje še bolj razširjeno (16,1 %). Pri Istatu so pri tem navedli, da se je v zadnjih petih letih v italijanski družbi nekoliko znižala strpnost do partnerskega nasilja.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.