»Za dograditev Evrope moramo storiti še en korak«

Večer tridesetega aprila 2004 je bil na Goriškem deževen. »Še vedno čutim vlago po hrbtu. Nikoli več nisem bil tako premočen kot takrat,» se spominja Romano Prodi.

Pred dvajsetimi leti je bil predsednik Evropske komisije in je največjo širitev Evropske unije dočakal na trgu med Goricama, kjer je Slovenija priredila uradno slovesnost ob vstopu v Evropsko unijo. »Danes je najlepši dan v mojem političnem življenju. Dolgo sem čakal, da pade zadnji zid. Hvala,« je Prodi tega dne vpisal v knjigo častnih gostov goriške občine. Privolil je v pogovor za Primorski dnevnik.

Kako se spominjate tistega večera?

Naslednje jutro sem moral v Dublin, kjer je bil glavni evropski dogodek ob širitvi. Vendar sem si želel priti na predvečer v Gorico in Novo Gorico, ker sem imel spomin iz svoje mladosti. Spomin na prvo potovanje v Gorico, kjer sem videl zastraženo mejo in bodečo žico pred železniško postajo. Grozljivo.

Spomin na evropski praznik na goriškem trgu je tako prekril spomin iz moje mladosti. Korak, ki smo ga tam naredili, je bil nepovraten. Dvomljivci so sicer trdili, da ne bo tako, da bo vračanje nazaj. A vrnitve ni bilo. Med članicami EU je korak nazaj naredila le Velika Britanija, a s tako pogubnimi posledicami, da nihče drug ji ne bo sledil.

Kako ocenjujete evropsko pot držav, ki so pred dvajsetimi leti prišle pod evropsko streho?

Običajno smo osredotočeni na to, kar ne gre tako, kot bi si želeli. Madžarska, Madžarska, Madžarska ... Sicer sprva sta bili Poljska in Madžarska. Zdaj pa samo Madžarska, čeprav je že imela od Evrope ogromne koristi. To se dogaja, ko demokracije ne vsilimo, temveč jo predlagamo, zahtevamo. Demokracijo spremljajo tveganja, zlasti ko mora država spreminjati svojo dušo. Toda zgodovina ima svojo moč, ki vodi države v pravo smer. Zato da bo Evropa popolna, pa moramo storiti še en korak. Obžaloval sem, da Francija ni privolila v začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in z Albanijo. V Evropo morajo vstopiti vse države nekdanje Jugoslavije. To je zdaj nujno, neodložljivo.

Kakšno je danes stanje duha v Evropski uniji? Njeno zdravje?

Pošteno bom povedal. Zdravje ni najboljše. To pa zato, ker skuša Evropska unija neprestano reševati problemske situacije z mediacijo, a ne naredi niti koraka naprej v poglavjih, ki so najbolj pomembna za dograditev Evrope. To so zunanja politika, obramba in davčna politika. To so nujno potrebni koraki, zato da bo odigravala vlogo v svetu. V zadnjih letih ta njena vloga peša. K paralizi Evrope je veliko prispevala ravno Francija. Prav ima francoski predsednik Emmanuel Macron, ko pravi, da mora storiti Evropa velik skok naprej. Vendar prvi skok mora storiti ravno on.

Profesor Prodi, kje iskati rešitve? Kako ukrepati?

Evropa doživlja ponižanja v Mediteranu, Siriji, Libanonu, na svojem Vzhodu ... Povezati se mora, imeti eno samo vojsko, eno samo zunanjo politiko, eno samo gospodarsko politiko. Skrajno preprosto.

Upal sem, da jo bo ukrajinska vojna streznila. Da je ta kriza ne bo pahnila le v objem Nata, ki ga vodijo izključno interesi ZDA. Žal tako ni bilo. Vprašanje evropske enotnosti bo vse bolj dominantno. Iz potrebe. Ker ni druge izbire.

Celoten intervju v sredinem Primorskem dnevniku.