Z računalniškim programom do hitrejše diagnoze covida-19

Tehnologija je v koronačasu naš pomemben zaveznik. Ne le zaradi možnosti videoklicev in drugih povezav, s katerimi blažimo pomanjkanje osebnih stikov, pač pa tudi zaradi raznih programov, ki s pomočjo umetne inteligence zdravstvenemu osebju pomagajo do hitrejših diagnoz. Primer tega je softver CAD4COVID, razvili so ga pri podjetju Thirona v nizozemskem kraju Nijmegen, ki se ukvarja z analizo medicinskih slik, v njem pa je zaposlena računalniška inženirka Iva Pertot iz Nabrežine.

Lahko kaj več poveste o programu za detektiranje znakov covida-19?

Ob razmahu novega koronavirusa smo se prilagodili potrebam trga in razvili program, ki analizira rentgenske slike pljuč specifično na podlagi značilnosti bolezni covid-19. Prva verzija je bila objavljena že 30. marca, brezplačno smo ga dali na razpolago nizozemskim bolnišnicam, sedaj pa izpopolnjujemo podoben program za računalniško tomografijo, ki ga bomo predstavili v kratkem.

Z rentgenskim slikanjem in računalniško tomografijo se torej da detektirati nekatere znake koronavirusa?

Tako je. Predvsem pri tistih, ki imajo simptome in za katere obstaja sum, da so okuženi z novim koronavirusom. Čakanje na rezultate brisa je zamudno, saj mine lahko tudi teden dni ali več. Morebitnega bolnika lahko tačas napotijo na rentgensko slikanje in s pomočjo programa v manj kot minuti »prečešejo« sliko in tako izvejo, koliko je prizadetega pljučnega tkiva in kje se to nahaja – v zgornjem ali spodnjem delu pljuč.

To omogoča diagnozo brez brisa?

Bris je še vedno potreben za potrditev diagnoze, program pa pomaga do hitrejše diagnoze pri simptomatskih bolnikih, zakoliči pa jo rezultat brisa. S pomočjo programa smo namreč opazili, da pljuča oseb, ki so okužene s covidom-19, zgledajo drugače kot pri nekom, ki ima druge pljučne bolezni.

Kako program to ugotovi?

Vzorci pljučnega tkiva so različni. Kronična obstruktivna pljučna bolezen se npr. kaže z emfizemi, ki so kot nekakšni mehurji. Pri covidu-19 pa je pljučno tkivo zelo bledo in fibrotizirano. Sliko vsekakor pogleda tudi radiolog, saj sam program še ni stoodstotno zanesljiv, nudi pa dodatne informacije in pomaga pri diagnozi.

Lahko taki programi dosežejo tolikšno zanesljivost, da »sami« postavijo diagnozo?

Lahko, a zato je treba ogromnega testiranja. Naš program za diagnozo tuberkuloze je npr. bolj precizen od diagnoze radiologa-

A da to dosežeš, je nujno ekstenzivno testiranje.

Katere so prednosti posluževanja takega softvera?

Prednost je npr. to, da ti pove, koliko tkiva je prizadetega, česar s prostim pogledom ni mogoče videti. To je zelo pomemben podatek tudi določanju terapije in odmerkov posameznih zdravil. V teku zdravljenja lahko slikanje ponovijo in s programom presodijo, če se je prizadeta površina zmanjšala in za koliko.

Se ga bolnišnice že poslužujejo?

Na Nizozemskem gotovo kakih 10, prejemamo pa tudi veliko povpraševanja iz drugih držav.

V kolikšnem času ste ga razvili?

Od zamisli do lansiranja prve različice za analizo rentgenskih žarkov je minil slab mesec.

Kaj pa program za analizo slik računalniške tomografije (CT)?

Tega bomo predstavili v prihodnjih dneh. Postopek je tu bolj zapleten, ker je CT slika tridimenzionalna, a nudi veliko več informacij.

Kakšne ukrepe so na Nizozemskem ubrali za zajezitev koronavirusa?

Ukrepi so blažji kot v Italiji, lahko se sprehajaš in opravljaš športne dejavnosti, pomembno pa je, da se ne zbirajo skupine, večje od treh oseb. Gostinski lokali so zaprti, večina trgovin tudi, v marketih pa ni posebnih omejitev, priporočena razdalja je poldrugi meter. Glede na to, kar se dogaja v Italiji, pa se mi zdi, da pandemijo mogoče nekoliko podcenjujejo.