Nedelja, 22 december 2024
Iskanje

»Priborili so nam pravico do slovenske besede«

Ob današnji obletnici usmrtitve štirih bazoviških junakov sta na Tržaškem potekali svečanosti na bazovski gmajni in ob spomeniku pri Sv. Ani

Trst |
6. sep. 2024 | 16:23
Dark Theme

Dan počastitve bazoviških junakov se je danes zjutraj začel ob 6. uri in 43 minut, natanko ob uri, ko so jih leta 1930 ustrelili, pri spomeniku na gmajni v Bazovici. Potekala je občutena svečanost, na kateri so se jih spomnili z recitalom v organizaciji Kluba mladih TIGR. Besedila in pesmi je izbrala Manuela Polanc, bazoviškim junakom so se poklonili ob zvokih violin Makrine Quinzi in Jakoba Andreja Quinzija ter s pesmimi tudi neznanih avtorjev. Recitirali so Julija Kante, Igor Rojc, Polona Pahor in Petra Štrajn.

Vse od leta 1945 se Odbor za proslavo bazoviških žrtev vsak 6. september zbere tudi na pokopališču pri Sv. Ani, kjer so bili pred 94 leti na skrivaj pokopani člani tajne organizacije Borba, ki so jih 6. septembra na odločitev fašističnih oblasti ob zori usmrtili na bazovski gmajni. Tako je bilo tudi danes; mladih antifašistov so se spomnili na kraju, kjer od leta 1965 stoji kamniti spomenik s štirimi mladimi obrazi: Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Alojza Valenčiča in Zvonimira Miloša.

»Njihova trupla so po usmrtitvi položili na kamion in odpeljali neznano kam. Ta ‘neznano kam’ je to grobišče pri katerem stojimo, ki so ga njihovi preživeli tovariši - vsi so bili člani tajne organizacije Borba - odkrili. Ob obletnici ustrelitve so tu priredili prvo svečanost, ki se je je takrat udeležilo okrog 500 ljudi,« je pri spomeniku opozoril predsednik Odbora Bazoviških junakov pri NŠK Milan Pahor.

Slovesnost pri spomeniku pri Sv. Ani so spremljale pesmi vokalne skupine Adria iz Barkovelj in zbora Primorsko iz Mačkolj pod taktirko Aleksandre Pertot. Delegacije so k spomeniku položile vence ob častni straži tabornikov Rodu modrega vala in skavtov Slovenske zamejske skavtske organizacije. Slavnostna govornica je bila Mojca Petaros, ki je poudarila, da je pomembna dediščina žrtvovanja bazoviških junakov pravica, ki jo imamo do uporabe slovenske besede. »Naj nam ne bo vseeno, kako imenujemo stvari, in predvsem ne, v katerem jeziku. Jezik je bistven gradnik naše identitete, vendar se mi zdi, da ga zdaj, ko se nam ni treba boriti zanj, tega zavedamo manj kot nekoč,« je dejala.

Več v jutrišnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava