Manj negovalk, a ne zaradi manjšega povpraševanja

Splošno staranje populacije velja za celo Italijo, še bolj pa za Furlanijo - Julijsko krajino, ki je po deležu prebivalcev nad 65. in nad 80. letom na drugem mestu za Ligurijo (Istat). To pomeni, da se iz leta v leto veča povpraševanje po zdravstvenih storitvah in tudi po dolgotrajni oskrbi. V javnih ustanovah, ki nudijo dolgotrajno oskrbo, še zdaleč ni prostora za vse, ki bi jo potrebovali, zasebne pa so mnogokrat predrage, da bi si jih povprečna družina lahko privoščila.

Družine starejših državljanov, ki potrebujejo pomoč pri vsakdanjem življenju, se zato večkrat odločijo za domačo oskrbo in poiščejo negovalca ali negovalko: nekateri osebe, ki starejšim pomagajo na domu, zaposlijo, a ne vsi.Število zaposlenih negovalk – ker moški v tem poklicu predstavljajo skoraj zanemarljiv, 5-odstotni delež, bomo v nadaljevanju uporabili žensko obliko – se je v FJK lani v primerjavi z letom 2021 zmanjšalo za 10 %, kažejo podatki o vplačanih prispevkih za socialno varnost italijanskega Nacionalnega statističnega inštituta (Istat), ki so jih predelali pri deželnem raziskovalnem zavodu Ires. Lani so vplačali prispevke za 19.735 delavk v gospodinjstvih, pred dvema letoma jih je bilo 2200 več. Veliko večino, več kot tri četrt teh zaposlitev, predstavljajo negovalke, kar predstavlja najvišji delež v vseh deželah v Italiji, preostalo pa gospodinjske pomočnice. Število zaposlenih na tem področju sicer ni upadlo zato, ker bi se zmanjšalo povpraševanje po oskrbi na domu. »V času koronavirusne pandemije je prišlo do porasta rednih zaposlitev na tem področju, ker je zaradi ustavitve javnega življenja bilo treba imeti veljavno pogodbo, da si se lahko prosto premikal zaradi dela,« podatek razvozla Alessandro Russo z zavoda Ires. Iz tega je mogoče sklepati, da so se v marsikaterem gospodinjstvu, kjer so v covidnem času redno zaposlili negovalko (ali negovalke), kasneje vrnili k zaposlovanju na črno.

Če število zaposlenih delavcev in delavk v gospodinjstvih primerjamo s tistim izpred desetih let, vidimo, da jih je za 3500 več, kar predstavlja 22-odstotni porast v primerjavi z letom 2014. »Staranje prebivalstva, ki je še bolj izrazito v FJK, je zaznamovalo rast zaposlitev v gospodinjstvih, redno zaposlenih ali pa ne,« navaja Russo.

V tem času je med gospodinjskimi zaposlitvami pomenljivo narasel delež negovalk: če jih je leta 2014 bilo za dobrih 63 odstotkov, jih je sedaj za kar 13 odstotkov več. Na področju negovanja in oskrbe na domu je zaposlenih 95 % žensk, med temi je 70 odstotkov tujih državljank. Pri tem velja omeniti, da se je v zadnjih desetih letih delež italijanskih državljank, ki opravljajo to delo, povečal – leta 2014 je znašal 23,4 %, lani pa je dosegel 30,4 odstotka. Med zaposlenimi negovalkami, ki so tuje državljanke, v FJK več kot polovico predstavljajo ženske, ki prihajajo iz Romunije (26,1 %), Ukrajine (19,5 %) in Gruzije (10,6 %), so za leto 2022 zabeležili pri Iresu.Slika je nekolika drugačna na lokalni ravni: na Tržaškem in Goriškem prednjačijo negovalke, ki so državljanke Srbije (17,6 %), na Videmskem pa so to večinoma državljanke Ukrajine (24,4 %).

Zaradi staranja populacije bodo družine v Italiji leta 2025 potrebovale pomoč 2.288.000 zaposlenih v gospodinjstvih, med temi približno 1.025.000 negovalk in negovalcev, kaže raziskava, ki so jo dali pripraviti pri združenju delodajalcev v gospodinjstvih Assindatcolf, kjer poudarjajo, da bi morala zaradi tega država temeljito racionalizirati svojo imigracijsko politiko, nujna pa je tudi finančna pomoč gospodinjstvom, ne glede na premoženjski kazalnik Isee ali starost oskrbovancev, poudarjajo.