Vpetost v skupnost in pot inovativnosti

Trenutni gospodarski položaj postavlja Slovensko deželno gospodarsko združenje pred dejstvo, da je treba po eni strani izkoristiti prednosti, ki zaznamujejo slovensko narodno skupnost v Italiji in območje, na katerem živi, po drugi strani pa stopiti in dosledno nadaljevati po poti inovativnosti. Tako meni predsednik SDGZ Robert Frandolič v svojem poročilu, ki ga je podal na današnjem 47. občnem zboru v Gradiščuti v števerjanski občini. Občni zbor ni bil volilnega značaja, na njem so soglasno odobrili obračun poslovanja v letu 2022 in proračun za leto 2023, predvsem pa prisluhnili oz. razpravljali o opravljenem delu in načrtih in perspektivah na gospodarskem področju.

Frandolič je poudaril deželni značaj združenja, zaradi česar so se odločili okrepiti prisotnost na Goriškem, ki je v zadnjih 20 letih zašla v krizo, je pa tudi laboratorij za ustvarjanje skupnega čezmejnega prostora, pri čemer največjo priložnost predstavlja Evropska prestolnica kulture v Gorici in Novi Gorici leta 2025. V Gorici zato deluje tudi projektna pisarna, kjer beležijo uspeh pri pripravi tako projektov za EPK kot projektov v okviru čezmejnih programov Interreg Italija-Slovenija.

Ob teh pobudah SDGZ ni zanemarilo vsakdanjega dela, je dejal Frandolič, ki je obnovil delovanje sekcij. Le-te niso bile v enaki meri dejavne, zato se je treba po mnenju predsednika SDGZ soočiti z vprašanjem umestnosti sistema sekcij. Pri tem ima vodstvo nalogo pripraviti predlog drugačnega ustroja, ki bo bolj funkcionalen in učinkovit. Frandolič je poudaril tudi pomen delovanja družbe Servis, obenem je dodal, da se bo posebno skrb vlagalo v obstoj in potencial podružnice v Čedadu.

Predsednik SDGZ se je ob koncu kritično zaustavil pri dogajanju v zvezi z družbenim gospodarstvom in nepremičninami in pri tem dejal, da je v letih očitno prišlo do napak oz. inercije, ki se je ni znalo ustaviti. Dogajanje je Frandolič označil za "spopad dveh skupin z aspekti, ki so generacijske in teritorialne narave", katerega pa se SDGZ ne namerava udeležiti. Skupnosti, ki se namesto z rešitvami ukvarja s krivdami, ki razmišlja, kako bo kaznovala nasprotnika, ki svoje umazano perilo pere v javnosti, ki nima jasne vizije o svoji prihodnosti, se ne piše dobro. Predvsem pa se ne piše dobro "skupnosti, ki po 30 letih slabih izkušenj noče razumeti, da se kompleksnih sistemov ne upravlja z zaupniki, pač pa s profesionalci", je dejal predsednik SDGZ. Poročilo nadzornega odbora je podal predsednik Andrej Berdon, med razpravo pa je Edi Kraus izrazil bojazen pred morebitnim ponovnim slabim koncem poskusa krepitve na Goriškem ter pogrešal besedo o demografskem padcu in pomanjkanju podjetniške mentalitete ter o zagonskih podjetjih. Adriano Kovačič je izrazil željo po nadalnjem sodelovanju med SDGZ in Zadružno kraško banko in na splošno ter po načrtovanju skupnih pobud, Boris Siega pa je opozoril na to, da združenje hitro potrebuje ureditev, ki bi prišla namesto sedanjega sistema sekcij.