Več denarja kot letos, a krepko manj kot lani

Primarne organizacije slovenske narodne skupnosti bodo z dokončno porazdelitvijo postavk v okviru državnega zaščitnega zakona za Slovence št. 38/2001, ki jo je v noči na 18. december izglasoval deželni svet Furlanije - Julijske krajine v okviru sprejemanja proračuna za leto 2022, prihodnje leto res prejele nekaj več, kot so prejele za letošnje leto, ampak krepko manj od tistega, kar so prejele za leto 2020, pa tudi manj od tistega, kar je bilo prvotno predvideno za prihodnje leto. Ta slika se pokaže ob primerjavi porazdelitve desetih milijonov evrov iz zaščitnega zakona za leta 2020, 2021 in 2022. Za lansko leto so od te vsote slovenske organizacije prejele 6,5 milijona evrov oz. 65 odstotkov celotnega zneska, letos se je ta postavka zmanjšala na šest milijonov oz. 60 odstotkov, to pa zaradi zaradi sedemodstotnega povišanja postavke za rabo slovenščine v javni upravi od 20 na 27 odstotkov oz. od dva na 2,7 milijona evrov. Za prihodnje leto pa je bilo predvidenih sicer ne ponovno 6,5 milijona, ampak 6,3 milijona evrov oz. 63 odstotkov, saj se je postavka za slovenščino v javni upravi znižala na 2,1 milijona, postavka za rezervacijo pa zvišala na 1,1 milijona evrov. A vmes je prišla prošnja za povišanje postavke za videmsko pokrajino, čemur je deželni odbornik za krajevne avtonomije Pierpaolo Roberti, ki je pristojen za manjšine, po že znameniti seji deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino ugodil s tem, da je postavko sicer povišal od 500.000 na 900.000 evrov, a pri tem je odtegnil po 200.000 evrov postavkama za slovenske organizacije in rezervacijo. S tem se je vsota za organizacije zmanjšala na 6,1 milijona evrov oz. 61 odstotkov. Skratka: organizacije bodo v primerjavi z letošnjim letom res prejele 100.000 evrov več, ampak kar 400.000 evrov manj kot leta 2020 ter 200.000 evrov manj v primerjavi s prvotno predvideno vsoto za prihodnje leto.