V Južni Afriki otroci edini dnevni obrok hrane dobijo v šoli

Včerajšnji drugi dan znanstvene prireditve Esof2020 je bil od jutra do večera v znamenju predavanj uglednih strokovnjakov. Velika večina predavanj je potekala na daljavo in skoraj brez občinstva, saj je tega bore malo. Največ zanimanja je vsekakor vladalo za ameriškega ekonomista Jeffreyja Sachsa, s katerim se je Primorski dnevnik pogovoril v preteklih dneh.

Iz Južne Afrike pa se je prek videokonference oglasil sloviti epidemiolog Salim S. Abdool Karim, ki velja za enega največjih ekspertov s področja preprečevanja širjenja virusa HIV in zdravljenja pacientov obolelih za aidsom na črni celini. Strokovnjak je uvodoma izrazil obžalovanje, da ne more biti v teh dneh prisoten v Trstu. Predstavil je delo, ki ga izvaja v centru CAPRISA v Južni Afriki, postregel pa je tudi z zanimivimi številkami o covidu-19 v afriških državah, kjer so še posebej ranljivi zaradi slabe zdravstvene infrastrukture, visoke stopnje revščine, številnih spopadov in dokazane dovzetnosti za okužbo med prejšnjimi epidemijami.

Za zdaj se – v nasprotju z Evropo, Južno Ameriko in ZDA – virus v Afriki širi počasi, a kljub temu naj bi se z novim koronavirusom okužil milijon ljudi. V tej statistiki pa izstopa podatek, da je delež umrlih v Afriki veliko nižji kot v Italiji in v nekaterih drugih evropskih državah. Po oceni južnoafriškega epidemiologa je smrtnost zaradi covida-19 nižja predvsem zaradi mlajše afriške populacije. Drugi razlog pripisujejo tudi temu, da se je epidemija v Afriki razširila kasneje kot v drugih državah, kar je vladam omogočilo pravočasno sprejetje preventivnih ukrepov. Kot je povedal epidemiolog, so starejšo populacijo zaščitili z zelo drastičnimi ukrepi; vstop v domove za ostarele so denimo striktno prepovedali zelo zgodaj. Nizek delež smrtnosti pa stroka pripisuje tudi dejstvu, da je sladkorna bolezen, ki se sicer uvršča med zdravstvene težave, ki lahko privedejo do zapletov pri koronavirusnih boleznih, med Afričani zelo redka.

Ker smo pred začetkom novega šolskega leta, smo epidemiologa vprašali, kako se pri njih lotevajo problema vračanja otrok v šole. »V Južni Afriki je šola zelo pomembna. Ne samo zaradi izobraževanja, ampak tudi zato, ker kar 80 odstotkov otrok v njej dobi glavni in edini dnevni obrok. Če je šola zaprta, so ti otroci lačni,« je povedal predavatelj, ki je ob tem še dodal, da v primeru zaprtih šol otroci prostega časa ne bi preživljali v samoizolaciji doma, temveč na prostem. To pa pomeni, da je verjetnost okužbe s koronavirusno boleznijo prisotna tako doma kot v šoli.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.