V Italiji skoraj vsak deseti mladostnik živi v hudem materialnem pomanjkanju

V Italiji skoraj vsak deseti mladostnik živi v razmerah hudega materialnega pomanjkanja, kar ima kot posledico to, da z veliko več pesimizma gleda na prihodnost, dobra četrtina je prepričana, da ne bo dokončala šolanja in da se bo zaposlila, tak položaj pa ustvarja negativne občutke, kot so tesnoba, strah in nezaupanje. Ta nič kaj rožnata slika izhaja iz raziskave z naslovom Domani (im)possibili ((Ne)mogoče prihodnosti), ki so jo pri organizaciji Save the Children opravili med mladostniki oz. mladostnicami, starimi 15 in 16 let, predstavili pa včeraj na odprtju dogodka Impossibile 2024, posvečenega razmišljanju o gradnji prihodnosti za otroke in mladostnike in o njihovih pravicah, ki ga organizacija prireja vsaki dve leti.

Iz 188 strani dolge raziskave, ki so jo opravili, upoštevajoč tako podatke statističnih zavodov Istat in Eurostat kot vzorec 1346 mladih v starosti 15 in 16 let, izhajajo zaskrbljujoče ugotovitve. V Italiji je na dober milijon 15- in 16-letnikov kar 108.000 oz. 9,4 odstotka takih, ki živijo v hudem materialnem pomanjkanju. 17,9 odstotka jih trdi, da imajo starši težave s stroški za hrano in obleke ter s plačevanjem položnic, dalje jih 11,6 odstotka priznava, da si kljub potrebi ne morejo kupiti para novih čevljev. 23,9 odstotka jih začne šolsko leto brez vseh potrebščin in učbenikov, 24 odstotkov pa se jih zaradi gmotnega položaja družine s težavo udeležuje šolskih izletov. 37,7 odstotka mladostnikov opaža, da so starši vedno ali pogosto v skrbeh zaradi stroškov, v devetih odstotkih primerov pa se po pomoč obračajo na sorodnike in prijatelje oz. zaprosijo za posojilo. 43,7 odstotka vprašanih pomaga družini pri soočanju s stroški, tako da skušajo varčevati oz. ne prositi denarja za stroške, ki niso nujni. Med temi jih 18,6 odstotka tudi dela.

Gmotno stanje močno vpliva na pričakovanja anketiranih mladostnikov in mladostnic glede ciljev, ki bi jih bilo mogoče realistično doseči. Več kot četrtina jih tako pravi, da ne bodo dokončali šolanja in se bodo zaposlili, 67,4 odstotka pa jih je izrazilo bojazen, da kljub zaposlitvi ne bodo zaslužili dovolj. Razlika med težnjami in realističnim pričakovanjem, da bodo našli dobro plačano delo, je tako med mladimi iz manj premožnih družin veliko večja od tiste, ki jo je mogoče opaziti med ostalimi mladimi: če je pri slednjih razlika 17,6-odstotna, se pri vrstnikih iz revnih okolij poveča na 56,4 odstotka, ugotavljajo pri Save the Children.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.