Ustavno sodišče priznalo, da je pisec žalil Jožeta Pirjevca

Slovensko ustavno sodišče je razsodilo da so bile v kazenskem postopku proti Boštjanu M. Turku kršene človekove pravice zasebnega tožnika, tržaškega zgodovinarja Jožeta Pirjevca. Oprostilna sodba za kaznivo dejanje razžalitve kljub vsemu ostaja. Ustavni sodniki so soglašali s Pirjevčevimi navedbami, da ga je Turk v kolumni v reviji Reporter leta 2011 razžalil in da je o njem pisal z zaničevalnim namenom. Ker pa nihče ne more biti obsojen za kaznivo dejanje, katerega je bil že pravnomočno oproščen, je ustavno sodišče lahko le ugotovilo kršenje Pirjevčevih pravic. Sodbe vrhovnega sodišča, s katero je bil Turk kaznivega dejanja razžalitve oproščen, namreč ni moglo razveljaviti.

V kolumni z naslovom Referenti in renegati je Turk očital zgodovinarju, da je »stopil v nenavaden tip renegatstva, saj je svoje ime poitalijančil, četudi za to niso obstajali nobeni zunanji razlogi ali pritiski. Storil je nasprotno od tega, kar je s primorskimi Slovenci počel fašizem. Enainšestdeset let po požigu Narodnega doma v Trstu je objavil eno svojih zadnjih del in ga suvereno podpisal (kot vse ostale v tistem času) z Giuseppe Pierazzi. Na svojem zgledu je tako potrdil ‘pravilnost fašistične raznorodovalne politike’.«

Okrožno in nato še višje sodišče sta Turka spoznala za krivega razžalitve in ga obsodila na dvomesečno pogojno kazen z dveletno preizkusno dobo, a vrhovni sodniki so nato Turka oprostili.