Uporaba šumnikov v zemljiški knjigi ne bi smela biti pod vprašajem

Računalniški sistem deželne družbe Insiel, katerega se poslužuje tudi urad zemljiške knjige, že zdaj omogoča uporabo šumnikov za pravilno zapisovanje slovenskih imen in priimkov. Težava nastane, ko nekdo vnese v določen akt ime v zgrešeni obliki, saj sistem prepozna napako. Vendar je že zdaj možno zaprositi za popravo napake, tako da uporaba šumnikov ne bi smela biti pod vprašajem. Tako je deželni odbornik za premoženje in digitalizacijo Sebastiano Callari odgovoril na vprašanje svetnika stranke Slovenska skupnost Marka Pisanija med včerajšnjim prvim zasedanjem deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine po poletnem premoru, odgovor pa Pisanija ni popolnoma prepričal.

Pisani je v uvodnem delu zasedanja, ki je bil namenjen vprašanjem s takojšnjim odgovorom, v svojem nastopu v slovenskem jeziku opozoril na problem zemljiške knjige, ki, kot je opozoril, izdaja vse dokumente brez strešic. To za svetnika SSk ni samo pomanjkljivost, ampak huda napaka, v kolikor dokumentacija uporablja drugačne črke, take, ki niso v skladu s tistimi, ki se nahajajo v drugih osebnih dokumentih, kot sta npr. rojstni list ali osebna izkaznica. Pri tem je spomnil na prvi odstavek sedmega člena državnega zaščitnega zakona št. 38/2001 o zaščiti slovenske narodne skupnosti, kjer med drugim piše, da imajo pripadniki slovenske manjšine pravico, da sta njihovo ime in priimek v vseh javnih aktih pravilno natisnjena ali napisana s slovenskimi pravopisnimi znaki. To pa se ne dogaja, pri čemer se ob neupoštevanju zaščitne zakonodaje dogajajo resne netočnosti, saj so izpiski, akti in odločbe zemljiške knjige uradni dokumenti, ki morajo biti nedvoumni in brezhibni. »V tem primeru ne moremo se sklicevati na ministrstva ali rimska kolesja, zato sprašujem za razloge, zaradi katerih je tako dragocen sistem prikrajšan za pisanje in tiskanje znakov slovenske abecede,« je dejal Pisani, ki je tudi opozoril, da računalniški program družbe Insiel omogoča uporabo šumnikov in poudaril, da glede na to, da ima dežela po četrtem členu posebnega statuta glavno zakonodajno pristojnost na področju vzdrževanja in vodenja zemljiške knjige, ni razloga, zaradi katerega se še dogajajo nepravilnosti s pisanjem slovenskih črk.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.