»Umetna inteligenca je zelo fascinantna, postane pa lahko nevarna«

Borut Svara je sodobna zgodba o poslovnem uspehu. V Milanu je kot študent, ki je nabiral delovne izkušnje v Turinu, ugotovil, kaj ga zanima in kaj je treba storiti. Vrnil se je domov v Trst in z dvema družabnikoma, ki se dobro spoznata na umetno inteligenco, ustanovil podjetje Aindo, ki ima sedež v raziskovalnem središču Area Science park. Pogovor z njim se je odvil prav tam z začetno zadrego: ni se natančno spomnil, kdaj je opravil maturo na šoli Jožefa Stefana. »Uh. Morda 2012? Ali ...«

Bi umetna inteligenca znala odgovoriti na to vprašanje?

(Se zasmeje) Gotovo ne. Oziroma: morda tudi, če bi med datotekami dobila tudi mojo diplomo.

Se je v času vaše mature že uporabljal pojem umetne inteligence, tako kot se ga uporablja danes?

Ne. Prve teorije umetne inteligence so sicer nastale že v petdesetih letih. Bolj konkretno so jo začeli uporabljati na začetku tega tisočletja v obrambnem sektorju. Od leta 2005 se je začela komercialna uporaba z Googlovim prevajalnikom, ciljnim oglaševanjem in nasveti pri spletnih nakupih. A to je bilo tudi skoraj vse. Danes je umetna inteligenca bistveno bolj dostopna in razširjena.

Kot na primer ChatGPT?

To je danes najbolj znana oblika umetne inteligence in z najhitrejšo uporabo. A največ se umetno inteligenco uporablja v industriji. Tega dela večina ljudi ne pozna, saj je tehnično bistveno bolj komplicirano, se pa tiče vseh.

Se v vseh vejah umetne inteligence pojavljajo etični pomisleki?

Da. Problem sta etika in zasebnost. Umetna inteligenca je osnovana na hipotezi, da algoritma ne razvijaš, ampak mu dovoliš, da se razvija sam – nadzorovano – tako, da uporablja podatke. Obvestilo, da se nekdo poslužuje tvoje kreditne kartice, prejmeš, ker umetna inteligence razpolaga s podatki tvojih nakupovalnih navad. Brez teh zelo zasebnih podatkov obvestila ne bi prejel. Problem etike pa se pokaže, na primer, v zavarovalništvu. Umetna inteligenca bi ljudem, ki živijo v Neaplju, določila petkrat višje zavarovalne premije, kot če bi bili v Neaplju sami kriminalci. To je diskriminacija.

Pravimo ji inteligenca, a se ravna po stereotipih?

Da, to so stereotipi. Umetna inteligenca poenostavi koncept podatkov. Razume, da bi bil dobiček zavarovalnice večji, če v Neaplju ne bi zavarovala nikogar. To ni etično.

Bi se potemtakem strinjali s papežem Frančiškom, ki je prejšnji teden na vrhu G7 v Apuliji dejal, da je umetna inteligenca fascinantna, a tudi strašljiva?

Umetna inteligenca je zelo fascinantna. Nevarna postane, če jo uporabljamo nepravilno ali nenadzorovano. ChatGPT ne predstavlja fizične grožnje, je pa lahko nevaren, ker poslabša zmožnosti dobrega pisanja.

Glede na to, da se šola okorno odziva na spremembe, povečini še nima izdelanih ukrepov proti škodljivi rabi umetne inteligence. Se vam zdi, da na trg dela prihaja generacija, ki si je do mature ali celo diplome pomagala z bližnjicami?

Gotovo je pozitivno iskati rešitve, ki omogočajo, da nekaj narediš hitreje in z manj truda. Ampak če se teh bližnjic poslužuješ že od vsega začetka, ne da bi vedel, kako stvari delujejo, in ne da bi obvladal panoge, je to za družbo gotovo nevarno.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.