Tvegamo že po prvem kozarcu

Vozniki, ki se bodo do nedelje podali čez mejo, bodo najbrž naleteli na eno ali več policijskih patrulj, ki v teh dneh poostreno nadzirajo psihofizično stanje voznikov in preverjajo vsebnost alkohola v izdihanem zraku mimovozečih. Že osmo leto zapored namreč poteka akcija Slovenija piha 0,0, s katero opozarjajo na nevarnost vožnje pod vplivom alkohola. Izbira tega obdobja v letu za pogostejše preverjanje alkoholiziranosti voznikov ni naključna, saj v slovenskem prostoru v času martinovanj tradicionalno več ljudi sede za volan po več popitih kozarcih alkoholnih pijač.

Zakon o pravilih cestnega prometa pa je jasen: vozniki imajo lahko v Sloveniji do najvec 0,50 grama alkohola na kilogram krvi (tj. 0,5 promila) ali do vkljucno 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Omejitev je podobno stroga tudi v Italiji, saj je dokazano, da se zaradi vpliva alkohola že pri koncentraciji 0,5 promila verjetnost povzrocitve prometne nesrece podvoji.

Izgovor, da nekdo odlično obvlada vozilo tudi po pol litra popitega vina ali piva, ne pride v poštev, saj je slovenska statistika skrb vzbujajoča: v letu 2022 je v prometnih nesrečah, v katerih so bili povzročitelji pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog, umrlo 33 ljudi, kar predstavlja 40 odstotkov vseh umrlih v prometnih nesrečah. Italijanske statistike sicer vodijo nekoliko drugačne podatke, v poročilu zavoda Istat za leto 2022 pa navaja, da je bil odstotek alkoholiziranih voznikov, ki so povzročili prometno nesrečo, 10,8. Podatki torej niso povsem primerljivi, opazi pa se očitno razliko med državama, ki je delno povezana tudi s kulturnimi vzorci.

Kriv ni alkohol, ampak voznik

Tako na slovenski kot na italijanski strani policija poziva k odgovorni vožnji. Že prvi popit kozarec alkoholne pijače namreč vpliva na zaznavanje, zmožnost presoje in reakcijski čas voznika, opozarjajo.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.