»Tudi v gospodarstvu je preveč individualizma«

Razlogov zadoščenje ne manjka, pred sredinim občnim zborom omeni predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Robert Frandolič. Naniza: obisk predsednice republike Nataše Pirc Musar, obisk ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona, aktivna udeležba pri Zamejski gospodarski koordinaciji ...

Katera bo osrednja misel poročila predsedstva SDGZ, ki ga bodo člani slišali na sredinem občnem zboru?

Gre za samokritiko: da se moramo bolj zazreti v delo naših članov. Kot se namreč dogaja tudi drugim organizacijam, članstvo ne sodeluje tako, kot bi moralo. Postajamo vedno bolj individualisti, neradi sodelujemo, nimamo časa, gledamo predvsem na lastne potrebe. Vse to se odraža tudi v gospodarskem okolju. Tako da moramo ugotoviti, kako doseči čim večje sodelovanje članstva za ustvarjanje skupnih sinergij med organizacijo in člani samimi. Če želimo, da bo organizacija dolgoročno ostala taka, kot je, moramo tudi v naše vrste privabljati mlade podjetnike in ugotavljati, katere so potrebe našega članstva v svetu, ki se stalno spreminja.

Ali pri mlajših generacijah opažate podjetniško žilico?

Mladi podjetniki nastajajo, to je dejstvo. Je pa res, da jih sodelovanje v organizaciji, kakršna je naša ali pa druge podobne, vedno manj zanima, ker ne vidijo neke potrebe za to. A ko si majhno podjetje in se razvijaš, rabiš skupino ljudi, da ti pomagajo, svetujejo, dobijo rešitve, ki bi jih sam težko dobil. Je pa tudi res, da generacija »boomerjev«, v katero spadam tudi jaz, se težko približa »generaciji Z«. Obstaja torej generacijska razdalja med digitalnimi mladimi in analognimi starejšimi. To vrzel bomo morali zapolniti.

V svetu, ki se stalno spreminja, kot pravite, nastajajo tudi novi poklici. Je to za vas pri SDGZ izziv?

Pri SDGZ smo najbrž res malce preveč tradicionalisti in mogoče nekaterih izmed teh novih poklicev niti ne poznamo, priznam. Pred meseci sem na podelitvi štipendij Slovenskega dobrodelnega društva ugotovil, da je v naši skupnosti veliko uspešnih mladih. Večinoma študirajo v tujini ali drugih mestih. Izziv za nas kot organizacijo in skupnost nasploh pa mora biti, da ustvarimo pogoje, da se ti mladi lahko vrnejo domov in tu uresničijo svoje ambicije. To mora biti naš cilj.

Kolikšen delež članstva SDGZ sestavljajo Slovenci?

Večinoma, za 95 %, so Slovenci. Imamo 600 članov. Med temi je tudi kar nekaj podjetij iz Slovenije. Če sem odkrit, me kot predsednika SDGZ ne zanima toliko, če so naši člani Slovenci ali ne. Bistveno je, da na vodstvenih položajih govorni jezik ostane slovenščina, kar nameravamo tudi vključiti v statut. Moramo pa se zavedati, da živimo v prostoru, kjer nismo samo mi. In če se želimo širiti in imeti čim več članov, to pomeni, da bodo med temi tudi taki, ki niso slovenskega porekla. Glede tega tudi v predsedstvu SDGZ obstajajo različni pogledi: jaz sem med tistimi manj konservativnimi.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.