Titova ulica ga je zavedla

Francesco Giubilei je kmalu po imenovanju za svetovalca italijanskega ministra za kulturo Gennara Sangiuliana od rimskega župana Roberta Gualtierija zahteval odpravo Titove ulice v glavnem mestu. Giubilei se je zgražal, da v prestolnici zavračajo poimenovanje ulice po vodji nekdanje neofašistične stranke MSI Giorgia Almiranteja, medtem ko ohranjajo ulico po pokojnem jugoslovanskem predsedniku.

Župan Gualtieri je mladega svetovalca poučil, da v Rimu ni nobene ulice, ki nosi ime po predsedniku SFRJ, pač pa ulica poimenovana po rimskem cesarju Titu (uradno latinsko ime Titus Flavius Caesar Vespasianus Avgustus). Gualtieri je dodal, da je Rim nosilec zlate kolajne za zasluge v odporniškem gibanju in da Almirante si tudi zaradi tega ne zasluži ulice. Giubilei se ni opravičil za svojo nevednost in se je izgovarjal, da ni imel v mislih Rima, pač pa vse ulice v Italiji, ki so poimenovane po Titu. Predsedniku in ne cesarju.

Afera, če jo tako lahko imenujemo, je romala v pozabo, v zadnji številki tedenske priloge Corriere della Sera 7 jo je v svoji redni rubriki Nel mirino (Na muhi) obudil komentator Fabrizio Roncone. Novinar se norčuje iz mladega ministrovega svetovalca, ki je bil prepričan, da bila Ulica Tito v Rimu poimenovana po »nasilnem jugoslovanskem predsedniku in klavcu žrtev fojb«. Malo več resnosti ne bi škodilo, posebno na kulturnem ministrstvu, predlaga Roncone.