Tigr kot žrtev mistifikacije

Ob spomeniku na Mali gori pri Ribnici se je letos na dan upora proti okupatorju, na proslavi zbral slovenski državni vrh. Že sama izbira lokacije proslave na kraju, kjer je pred 80 leti v oboroženem spopadu članov Tigra s pripadniki italijanske patrulje, v kateri so bili italijanski karabinjerji in slovenski lokalni orožniki, 13. maja 1941 umrl Danilo Zelen, je privzdignila marsikatero obrv.

V javnosti je završalo, ko se je razvedelo, da so na kulturnem programu proslave, ki je bil po navedbah organizatorja slonel na idejni zasnovi upora kot naravne pravice do samoobrambe slehernega naroda, med drugimi tudi pesmi domobranskega pesnika Franceta Balantiča.

»DOBRO VEM, KDO JE ZMAGAL«

Vtis se ni popravil niti po slavnostnem govoru, ki so ga zaupali ministru za gospodarstvo, predsedniku stranke SMC Zdravku Počivalšku. »Jaz dobro vem, kdo je zmagal vojno,« je povedal na gozdnem prizorišču. »In ob takih dnevih je to pomembno povedati.«

Toda tega Počivalšek ni storil. Ni povedal, kdo je zmagal vojno, kot tudi ni omenil, proti komu so se najprej tigrovci, za njimi pa partizani, borili. Besede »fašizem«, proti kateremu so se tigrovci uprli, na proslavi ni bilo slišati. So pa bile potegnjene vzporednice med Narodnoosvobodilnim bojem in osamosvajanjem Slovenije, navrženih je bilo še nekaj besed o izzivu pandemije, zajeten del govora pa je bil posvečen pomembnosti okrevanja gospodarstva.

Mala gora pri Ribnici, kjer so se s patruljo italijanskega okupatorja, v kateri so bili tudi Slovenci, spopadli Ferdo Kravanja, Anton Majnik in Danilo Zelen, po oceni Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije Tigr Primorske postaja prizorišče potvarjanja zgodovine in političnega boja. Zato se je društvo po državni proslavi od nje distanciralo in se ostro opredelilo proti poskusom potvarjanja zgodovine.

MANIPULACIJA ZGODOVINE

Takega mnenja je tudi Dušan Jelinčič, sin Zorka Jelinčiča, enega izmed ustanoviteljev in vodilnih članov Tigra. »Kar se tiče proslave, sem osebno, kot tudi mnogi drugi, zelo radikalnega mnenja. Tista proslava je bila ... ne vem, če provokacija, zagotovo pa nekakšna teoretizacija zgodovinske neresnice,« meni tržaški novinar in pisatelj. »Običajna manipulacija zgodovine s strani desnice, niti ne desnice, prej skrajnih desničarjev v skladu s tem, kar se že vrsto let počenja v Sloveniji. To nima čisto nobenega opravičila. To, da ob dnevu upora proti okupatorju organiziraš proslavo, na kateri se recitirajo poezije domobranskega častnika? Neverjetno.«

Dušan Jelinčič ocenjuje, da Tigr v zadnjih letih v javnosti končno dobiva pomen, ki si ga zasluži, meni pa tudi, da so dosedanjo »praznino« neobeleževanja spopada na Mali gori, od katerega bo v četrtek, 13. maja, minilo natanko 80 let, za lastno računico izkoristili nekateri, ki jim ni po godu, kako so se zgodovinski dogodki razpletli. »Zdi se mi neverjetno, kako se desnica že leta s knjigami, govori in lažnimi izjavami hoče polastiti Tigra. Nekje sem celo bral, da je nek psevdozgodovinar napisal, da je navsezadnje šlo za neko desničarsko organizacijo, kar je seveda smešno.« Kot je že pred leti povedal v intervjuju za Primorske novice, »Tigr ni bil ideološko nebogljen. Šlo je za narodnorevolucionarno organizacijo, kot so se tudi sami imenovali, ki se je borila za osvoboditev izpod fašizma in za socialno preživetje,« je dejal takrat in poudaril, da je šlo hkrati za boj proti okupatorju in za izboljšanje socialnega položaja. »To so tudi zapisali v časopisu Borba, ki so ga izdajali,« je dodal v odzivu na nedavne dogodke.

13. MAJ NAJ BO PRAZNIK ALI NE?

Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke je marca v državni zbor vložila predlog novele, po kateri bi 13. maj postal državni praznik prvega spopada z agresorjem na slovenskih tleh. Pri SNS poudarjajo, da novi praznik ne bi posegal v praznik upora proti okupatorju, bi pa z njim radi počastili spomin na protifašistično in domoljubno organizacijo Tigr.

Društvo Tigr Primorske, ki že desetletja neguje spomin na akcije protifašistične organizacije, se s predlogom ne strinja. Opozarjajo namreč, da je šlo za oboroženi spopad, ki ni bil prvi in tudi ni bi organiziran napad na okupatorja, kot se včasih poudarja. Tudi ocena, da je Danilo Zelen prva žrtev po okupaciji, je brez trdne podlage, opozarjajo, s čimer pa ne zanikajo teže in tragičnosti tega dogodka za tigrovsko stran. Društvo Tigr Primorske zato meni, da bi bilo bolj smiselno, če bi se za dan za spominjanje na dediščino tigrovcev izbrali 6. september, ko so leta 1930 bili ustreljeni bazoviški junaki.

Pred leti je bila ustanovljena še ena organizacija, ki se sklicuje na dediščino Tigra, hkrati pa ne skriva svoje naklonjenosti trenutno vladajoči stranki SDS. Društvu Slovenski Tigr 13. maj predseduje Vili Kovačič, ki je letošnjo proslavo ob 27. aprilu pozdravil kot dostojno počastitev spomina na Tigr, podpira pa tudi predlog SNS o obeležitvi spopada na Mali gori z državnim praznikom.