Študentski protesti 1968 in 2019: ali imajo kaj skupnega?

Katere so podobnosti in razlike med sedanjimi mladinskimi protesti in tistimi študentskimi izpred petdesetih let? O tem smo se pogovarjali z Milošem Budinom, ki je pred dobrega pol stoletja angažiran v takratnem študentskem gibanju. Bil je član levičarske skupine Matija Gubec. Udeleževal se je manifestacij, ki so si konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let preteklega stoletja sledile v Trstu.

Ali sedanje manifestacije Petkov za prihodnost spominjajo na manifestacije iz vaših študentskih let?

Podčrtal bi dve dejstvi. Prvič spominjajo, ker gre v obeh primerih za zagon mladih, v prvi vrsti študentov. In drugič, ker zadevajo tako imenovani razviti svet.

Bi lahko bolje pojasnili?

Pred pol stoletja, leta ‘68 in pozneje so se študentske manifestacije odvijale po Evropi in Severni Ameriki. Takrat podobnih protestov v tako imenovanem emergenčnem svetu, na primer v Aziji, Afriki in Južni Ameriki ni bilo. Tokrat se ponavlja podobno: mladina manifestira pretežno v državah razvitega sveta, v državah v razvoju nima takih razsežnosti.

Opozarjate, da je bilo v vaših časih več mladih kot sedaj. Kaj ta razlika pomeni?

Da bo verjetno pritisk sedanjega gibanja na odgovorne morda manj učinkovit, kot je bil tisti iz leta ‘68 na takratne odgovorne.

Bo sedanje gibanje kaj doseglo?

Upam, da bo. Kot kaže so se mladi vendarle za nekaj množično angažirali, zavzeli. V zadnjih desetletjih so se postopoma oddaljili od družbene angažiranosti. Sedaj jih začenjajo družbena vprašanja spet zanimati. Postajajo spet protagonisti, čeprav so – sorazmerno – manjšina v družbi.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.