»Spremeniti tudi člen o vidni dvojezičnosti«

Predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Ksenija Dobrila (Slovenska kulturno-gospodarska zveza) in Walter Bandelj (Svet slovenskih organizacij) sta v sredo senatorko Tatjano Rojc s pismom opozorila na potrebo po spremembi 10. člena državnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji št. 38/2001, ki zadeva vidno dvojezičnost, saj je že dobrih 16 let brez finančnega kritja.

10. člen obravnava vidno dvojezičnost oz. rabo slovenskega jezika pri javnih napisih in toponimih oz. cestnih tablah. Finančnega kritja za ta člen dejansko že dobrih 16 let ni, saj je zakonodajalec za izvajanje tega člena predvideval največ 128 milijonov nekdanjih lir oz. 66.106,48 evra letno za obdobje od leta 2001 do leta 2005.

Pomanjkanje finančnega kritja je po mnenju predsednikov krovnih organizacij prav gotovo eden od vzrokov za počasno nameščanje dvojezičnih tabel na področju, kjer živi slovenska narodna skupnost, kar je potrdil tudi referat Slovenskega raziskovalnega inštituta na tretji deželni konferenci o varstvu slovenske jezikovne manjšine, ki je potekala 12. in 19. novembra v Trstu. Dvojezične napise bi morale postaviti javne uprave, ki pa ne morejo črpati sredstev iz omenjenega 10. člena zaščitnega zakona, »kar je večkrat tudi opravičilo (ali celo izgovor), da ostaja vse po starem oziroma enojezično. Zaradi tega bi bilo primerno, da se v prizadevanja za spremembo zakona 38/2001 vključi tudi popravek k čl. 10 in to z namenom, da se krajevnim upravam spet omogoči koriščenje sredstva za nameščanje novih dvojzičnih napisov in cestnih tabel,« pišeta Dobrila in Bandelj.