»Nismo pričakovali, da bo prišlo do takšne manipulacije z zgodovinskimi dejstvi. Kaj šele, da bodo te manipulacije uporabljene za uveljavitev neke kvaziresnice in dejansko tudi njene nadvlade nad dejstvi,« je zgodovinarka Nevenka Troha v intervjuju za Primorski dnevnik povedala o ozračju po dobrih dveh desetletjih od sprejetja poročila Slovensko-italijanski odnosi 1880–1956, ki ga je pripravila mešana slovensko-italijanska kulturno-zgodovinska komisija, katere članica je bila tudi sama.
Problematizira tudi odločitev slovenskega predsednika republike Boruta Pahorja za podelitev visokega državnega odlikovanja predsedniku deželne vlade FJK Fedrigi in tržaškemu županu Dipiazzi, ki povojne aretacije, deportacije in usmrtitve razglašata za zločin, enak holokavstu. To potezo razume kot zanikanje dela mešane komisije in poročila, na katerega se slovenski politiki tako radi sklicujejo, ko jim to pride prav. »Če do »sprave« prideš tako, da dovoliš manipuliranje z dejstvi, da močnejša stran, v tem primeru Italija, zanika del dogajanja ... to zame ni sprava.«
Spregovorila je tudi o delu mešane komisije: »Pričakovali smo, da bo poročilo osnova, ki bo pripomogla k temu, da se bo o dogajanju v preteklosti, tudi o težkih temah, v širši javnosti tako na eni kot na drugi strani meje bolj umirjeno razpravljalo.« Pričakovanja so do neke mere ostala neizpolnjena, ugotavlja. Prelomna točka v javnem diskurzu je bila italijanska uvedba dneva spomina na fojbe in eksodus. V intervjuju zgodovinarka izpostavlja problematične vidike 10. februarja, ki sicer niso omejeni na ta datum, kot dokazuje tudi nedavna oddaja na to temo, v kateri je slovenski predsednik vlade Janez Janša izjavil, da »je komunistični režim na ozemlju nekdanje Jugoslavije povzročil veliko več žrtev, kot sta jih povzročila fašizem in nacizem«.
Nevenka Troha poudarja, da to ne drži. »S takimi trditvami se namerno zmanjšuje krivdo okupatorja in se jo prelaga na tiste, ki so se temu okupatorju uprli«.
Celoten intervju v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku