»Šport potrebujem, ker me sprosti«

Razliko med njima hitro opaziš. Ta, ki je po službi prišla v živahen barček sredi Trsta, je sproščena Erika Hrovatin, medtem ko je tista druga Erika Hrovatin zadržana, kar je zapovedana lastnost visokih uradnikov v javni upravi. Nismo se pogovarjali s funkcionarko, ampak s triatlonko in mamo dveh že odraslih otrok.

Za športne laike: triatlon je šport, ki kombinira plavanje, kolo in tek. Skrajna oblika triatlona je ironman: 3,8 km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42 km teka.

Na spletu piše, da je junija lani v Hamburgu Erika Hrovatin premagala ironman, in sicer v 13 urah, 13 minutah in 52 sekundah. Ste to vi?

Da, to sem jaz.

Je to ista Erika Hrovatin, ki vodi Centralni urad za slovenski jezik Dežele Furlanije - Julijske krajine?

Da.

Težko ju je povezati.

Ne, zakaj?

Koliko ur preživite v pisarni?

Približno devet ur na dan.

No, kako nekdo, ki devet ur presedi v pisarni, zmore trenirati za tekmo, na kateri uro in pol plava, dobrih šest ur kolesari in pet ur teče?

Gotovo je težko, a čas se dobi.

A zakaj ravno triatlon?

Že na višji šoli sem si s prvim denarjem, ki sem ga zaslužila poleti, kupila dirkalno kolo. To pove, da sem bila zmeraj malo »mahnjena« na šport. Pri 40-ih sem imela težave s kolenom in hrbtom, nisem mogla teči, zato sem začela plavati. Pred petimi leti pa, ko me je doletel težji življenjski trenutek, sem na Facebooku naletela na društvo, ki je vabilo na začetniški tečaj triatlona. Takoj sem se navdušila.

Bi rekli, da šport zdravi dušo?

Triatlon je precej zahteven, zato so vsi moji najbližji zaskrbljeni. Skrbi jih moje zdravje in res je morda včasih malo preveč napora, a z duševnega vidika je šport zdravilen. Jaz ga res potrebujem, ker me sprosti. Moram se ukvarjati s športom.

Celoten intervju lahko preberete v današnjem v nedeljskem Primorskem dnevniku.