Italijanski zgodovinar Filippo Focardi v knjigi Nel cantiere della memoria (V delavnici spomina) omenja Milana Kučana in njegova prizadevanja za normalizacijo italijansko-slovenskih odnosov tudi na področju zgodovine. To se je dogajalo v začetku tega stoletja, ko je bil Kučan predsednik Slovenije, na Kvirinalu pa je bil Carlo Azeglio Ciampi.
V intervjuju za Primorski dnevnik Kučan potrjuje, da se je med obiskom v Italiji leta 2000 s Ciampijem pogovarjal tudi o zgodovinskih vprašanjih. »Zanimalo me je, ali je po njegovi presoji že dozorel čas za neke vrste spravna dejanja, s katerimi bi se državi skupaj spomnili dogajanj v času fašizma in med drugo svetovno vojno,« se nekdanji slovenski predsednik spominja pogovora s Ciampijem. Slednji je pokazal pripravljenost, da razmisli o tovrstnih simbolnih dejanjih, še posebej ker bi v času, ko se je Slovenija že povsem jasno približevala Evropski Uniji, to ublažilo pogojevanje vstopa Slovenije s strani Italije, povezano z vprašanjem ezulskega premoženja.
Od tega potem ni bilo nič, ker so Ciampijevi sodelavci svetovali predsedniku, da za kaj takšnega časi še niso zreli. Kučan v pogovoru ocenjuje tudi letošnji tržaški 13. julij in skupne korake predsednikov Sergia Mattarelle in Boruta Pahorja v Bazovici.
Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.