Slovensko-italijanski odnosi v Draghijevi vladi

Za slovensko manjšino v Italiji je posebej pomembno, kdo so v italijanski vladi ministri z resorji za zunanjo politiko ter notranje in deželne zadeve. Prav tako ni nepomembno, kdo je šolski minister. Ključni so sicer tudi nekateri državni sekretarji.S potrditvijo Luigija Di Maia na mestu šefa diplomacije, ni pričakovati, da se bodo slovensko-italijanski odnosi bistveno spremenili. 34-letni Di Maio, ki je med najbolj prepoznavnimi obrazi Gibanja petih zvezd, se je s slovenskim kolegom Anžetom Logarjem srečal že večkrat. Ob vseh pogovorih je poudarjal skrb za slovensko manjšino in izrecno omenjal vračanje Narodnega doma ter vprašanje slovenske zastopanosti v italijanskem parlamentu. Med Italijo in Slovenijo so se zadnje čase odnosi zapletli le za hip, ko je italijanski zunanji minister konec novembra med obiskom v Zagrebu napovedal, da bosta Hrvaška in Italija razglasili izključno gospodarsko cono v Jadranu. Zelo hitro je nato Di Maio zagotovil Sloveniji, da bo vključena v trilateralne pogovore, čemur je 19. decembra sledilo srečanje treh zunanjih ministrov v Trstu.Nekaj težav med Italijo in Slovenijo lahko sicer nastane zaradi povečanja števila migrantov na balkanski poti. Toda notranja ministrica ostaja neodvisna Luciana Lamorgese, ki vsaj doslej ni kazala s prstom proti Ljubljani ob povečanem nezakonitem prehajanju meje.

Nekaj več sprememb bi lahko nastopilo z zamenjavo ministra za deželne zadeve. Demokrat Francesco Boccia je bil zaradi strankarske pripadnosti pogosto v stikih s slovensko senatorko Tatjano Rojc, njegov resor zdaj prevzema Mariastella Gelmini iz stranke Naprej, Italija (Forza Italia), v kateri so tako manjšini naklonjeni politiki kot tudi nenaklonjeni. Politični profil Gelminijeve, ki je bila v zadnji vladi Silvia Berlusconija (2008–2011) šolska ministrica, je precejšnja neznanka.Politična neznanka je tudi novi šolski minister Patrizio Bianchi, 68-letni univerzitetni profesor iz Emilije - Romanje. Prej ali slej bo na mizo dobil tudi dosje z zahtevo po večji samostojni šolstva v Furlaniji - Julijski krajini, s čimer je tudi povezano vprašanje večjezičnega pouka v Kanalski dolini.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku